HRM

Od občutka, da zmoremo vse – do popolne utrujenosti in frustriranosti

”Izgorelost je bolezen sodobnega časa.” Ta stavek je mogoče, zadnje čase v različnih medijih, zaslediti zelo pogosto. Tako v zasebnem kot tudi poklicnem življenju smo priča večjim delovnim obremenitvam, tesno postavljenim časovnim rokom in stopnjujočim se zahtevam po nenehnem učenju. Potrebe po storilnosti, učinkovitosti in dobrem usklajevanju večjih stebrov življenja še nikoli niso bile tako v ospredju kot dandanes. Ena od temeljnih značilnosti sodobnih delovnih mest je povečano število delovnih zahtev, ki rade prerastejo v obremenitve. Menimo, da življenje in delovanje v današnji družbi tako velikokrat predstavlja tveganje, da bodo posamezniki postali izgoreli. Zato je pomembno, da to temo večkrat izpostavimo in o njej spregovorimo.

JF14_Burnout-feature

Kaj pa pravzaprav je izgorelost?

Izraz izgorelost prihaja iz besede “burnout”, ki pomeni izgoreti. Pojav pomeni stanje kronične utrujenosti, depresije in frustriranosti, do česar pride, ker je oseba predana neki ideji (načinu življenja ali odnosu), pri čemer ne doseže pravega cilja oziroma ne dobi pričakovane nagrade. Več o tej temi smo že pisali. Prav tako smo predstavili tudi vprašalnike, ki jo merijo. Vse opisano je dostopno tukaj.

Izgorelost je bolezen sodobnega časa

Na tematiko so želeli opozoriti tudi študenti prvega letnika magistrskega študija psihologije (2014). V ta namen so posneli kratki film  Izgorelost – bolezen sodobnega časa, ki predstavlja bolezen, na katero pogosto pozabimo ali sploh ne vemo, da obstaja. Bolezen, ki trajno prizadene vsakega 10 posameznika, več kot polovica zaposlenih pa doživlja zgodnje faze bolezni.  Videoposnetek si lahko ogledate tukaj: https://youtu.be/U74aD39D2vg

Ko delovne obremenitve pahnejo v….

Prav tako lahko preberete tudi razmišljanje o izgorelosti na delovnem mestu in še kje, ki je nastalo izpod peresa študentke psihologije Sanje Sever. Povezava, ki vodi do njenega prispevka je: https://psihologijadela.com/2015/11/06/ko-delovne-obremenitve-pahnejo-v/

Prav tako je lastne občutke in razmišljanje o izgorelosti izrazilo nekaj Slovencev. Zgodbo o svoji izgorelosti  je ekipi 24UR Inšpektor zaupal tudi Aljoša Bagola, kreativni direktor v oglaševalskem podjetju, kolumnist, predavatelj, predvsem pa oče in partner. ”Kako si en dan misliš, da zmoreš vse, da si Superman, potem pa številne migrene, tesnoba … in je že vsak služben mail nepredstavljiva težava.” je le en stavek, ki dobro opisuje občutke izgorele osebe. Za 24UR Inšpektor je spregovorila tudi višja medicinska sestra, ki svoje delo opravlja že 38 let. Njej so se najprej pojavile strahotne težave s kožo. Bila je dva meseca na dermatološki kliniki …Omenjen prispevek lahko najdete na: http://www.24ur.com/specialno/nega_in_zdravje/kot-da-bi-me-povozila-ladja.html

aljosa-bagola-medu-svjetskom-kreativnom-elitom-epice-3-1500x1000

Poleg posledic za posameznika, so prisotne tudi posledice za podjetje

Raziskovanje stresa in izgorelosti je zelo aktualno področje, ki ima še posebej v času gospodarske in finančne nestabilnosti velik pomen, saj je tesno povezano s stroški podjetij, povezanih z izostajanjem delavcev na delovnem mestu in fluktuacijo kadrov. Več o tej temi je v diplomskem delu raziskoval Gregor Vovko. Vabljeni k branju!

Vračanje na delo po doživljanju sindroma izgorelosti

Poleg izostajanje in fluktuacije kadrov pa poseben izziv predstavlja vračanje posameznika nazaj v delovno okolje. Eva Boštjančič in Nika Koračin sta v slovenski študiji udeležence vprašali o njihovi zaznani učinkovitosti, spremembah v osebnih vrednotah, ovirah in podpornih dejavnikih, s katerimi so se soočali ob vrnitvi na delo po izgorelosti. Rezultate in ugotovitve lahko najdete  v tem članku.

Tako smo se sprehodili po celotnem spektru izgorelosti: od same teoretične definicije do resničnih izkušenj posameznikov. Upamo, da je pripravljen pregled področja ponudil z informacijami, ki ste jih iskali. Hvala in berite nas še naprej!

Advertisements