Zakaj v nekaterih podjetjih kar vrvi od energije in življenja, v drugih pa vlada mrtvilo in zaspanost? Zakaj nekatera vedno, ko dosežejo vrhunec energije in aktivnosti, zapadejo v trajno lenobnost?
Večina vodij je izkusila plimo in oseko različnih stanj energije v svojem podjetju. Ta energija je sicer neotipljiva, toda zelo močna, in tako imenovani mehki dejavnik človeškega potenciala, ki je srž podjetij. Ta pojav imenujemo organizacijska energija (Bruch, 2012). Če bi radi izvedeli več o samem konstruktu, si lahko preberete tukaj. V današnjem prispevku bomo poskušali odgovoriti na vprašanji ”Kaj lahko storijo vodje, ko ugotovijo, da so njihova podjetja v coni slabe energije?” in ”Kako lahko poskušajo ustvariti večjo raven produktivne energije?”.
Za zbuditev, sprostitev čustvenega, spoznavnega in vedenjskega potenciala podjetij, sta na voljo dve preizkušeni strategiji, ki se imenujeta odsekajmo zmaju glavo in osvojimo princeso (Bruch, 2012). Obe poudarjata prebuditev višje stopnje produktivne energije in sta osnovni orodji za boj proti nizki stopnji energije (recimo v obliki zaspanosti ali ravnodušne inertnosti). Če želijo vodje sprožiti prehod na produktivno energijo, morajo podjetjem pomagati opredeliti glavne nevarnosti ali izzive (zmaj) ali obetavne priložnosti (princesa), nato pa naj jih vključijo v premagovanje izziva ali njegovo izrabo (Bruch, 2012). V nadaljevanju vam bomo predstavili obe strategiji.
Odsekajmo zmaju glavo (Bruch, 2012)
Če je vaše podjetje sposobno zaznati grožnjo in podpreti zaposlene pri tem izzivu, lahko to poveča stopnjo produktivne energije kot močan, kratkotrajen impulz. S to strategijo lahko povečamo energijo v podjetju v kriznih razmerah, deluje pa tudi, ko je podjetje v dobri formi. V tem primeru je za vodje še toliko večji izziv, da dosežejo, da se zaposleni zavedajo grožnje ali nevarnosti. V takih razmerah, ko ni očitne ali neposredne otipljive grožnje, je ključna naloga vodstva, da jo predstavi kot možen izziv in poveča ozaveščenost zaposlenih o grožnji – tudi ko podjetje posluje tekoče. V tem primeru se strategija odsekajmo zmaju glavo ne uporablja za akutne, krizne razmere, temveč se osredotoči na cilje, kot so močan konkurent, zlom trga, izguba ključnih naročnikov ali moteče inovacije. Namen strategije pa je navadno preprečiti grožnjo ali izziv, preden se le-ta pojavi.
Naj vam predstavimo strategijo na praktičnem primeru (Bruch, 2012): Lidl, nemška veriga mednarodnih diskontov, je stopil na švicarski trg leta 2009. Čeprav je bilo podjetje po vseh merilih že uspešno, je izvršni direktor Andreas Pohl uvedel strategijo odsekajmo zmaju glavo, da bi spodbudil povezanost med zaposlenimi in njihovo zavzetost ter jih pripravil na to, da jih na švicarskem trgu morda ne bodo sprejeli odprtih rok. Vstop na nov trg je proces, ki zahteva vso energijo vseh na novo zaposlenih. Za vsako ceno se je bilo treba izogniti zmedi ali negotovosti. To je bilo še toliko pomembnejše, ker je skorajšnji škandal v nemškem Lidlu leta 2008 prišel v javnost. Švicarski vodstveni tim, vedoč, da ima podjetje slabo podobo še pred vstopom na švicarski trg, je hotel storiti vse, da bi preprečil vse morebitne grožnje za uspeh novih trgovin. Zaposleni bi na primer morali odgovarjati na negativna vprašanja ali komentarje kupcev ali javnosti. Vodstvo se je odločilo, da bo veliko bolje, da novi Lidlovi zaposleni v Švici predvidijo te probleme in jih obravnavajo pred odprtjem trgovin. Silja Drack, vodja kadrovskega oddelka pri Lidl Switzerland, je pojasnila: »Uvesti smo morali proaktivne ukrepe, da smo zaščitili nove delavce in pomirili njihove strahove.« V tem duhu je Pohl organiziral vodstveno delavnico, na kateri so vodilni v Švici predstavili težave, na katere bi lahko naleteli novi prodajalci. Ko so bile zadeve na mizi, je vodstveni tim lahko oblikoval ukrepe za njihovo nevtralizacijo. V tednih pred odprtjem Lidlovih trgovin v Švici so bili recimo novi lokalni delavci deležni intenzivnega usposabljanja, da so jih pripravili na odprtje trgovin in reševanje problemov, ki bi lahko nastali iz treh možnih groženj, ki jih je odkril vodstveni tim. Na koncu je bil trud vodstvenega tima, da proaktivno okrepi zaupanje zaposlenih – tako da jim pomaga odsekati glavo zmaju, ki pomeni slabo reklamo –, odločilen. Odprli so 29 prodajaln, 3 več kot je bilo prvotno načrtovano, v letu 2010 pa so jih nameravali odpreti še 30. Leta 2009 je poslovanje trgovin preseglo načrte, pa tudi finančni cilji so bili izpolnjeni in preseženi.
Ker je podjetje zgodaj opredelilo grožnjo in se posvetilo reševanju problema skupaj z zaposlenimi, so bili slednji polni energije, da se spoprimejo z izzivom (Bruch, 2012). Ni pomembno, kako odsekate glavo zmaju – zato, da zbudite podjetje iz zaspanosti ali zaradi kriznega upravljanja –, ključna za uspeh te strategije sta vodstvo in način, kako vključite svojo ekipo. Za sprostitev produktivne energije ni dovolj le razkriti in izraziti trenutnih ali možnih groženj. Vodje morajo v reševanje problema ali preprečevanje grožnje vključiti zaposlene iz vseh enot podjetja in doseči, da izziv postane ključni vidik dela ljudi, in hkrati poskrbeti, da vsi verjamejo, da bodo skupaj z vodstvom premagali izziv (Bruch, 2012).
Čeprav je mogoče z nevarnim »zmajem« učinkovito mobilizirati organizacijsko energijo, bodo vodje v nekaterih situacijah uspešnejši, če uporabijo pozitiven pristop: spodbudijo naj podjetje, da si bo prizadevalo izrabiti obetavno priložnost (Bruch, 2012). Ravno o takšnih pristopih govori strategija Osvojimo princeso.
Osvojimo princeso (Bruch, 2012)
Kot strategija odsekajmo zmaju glavo lahko tudi strategija Osvojimo princeso izvleče podjetje iz pasti zaspanosti in tudi ravnodušne inertnosti.
S strategijo Osvojimo princeso vodstvo ustvari pozitivno napetost, ki izriše jasno predstavo o možni prihodnosti, taki, ki jo zaposleni dojamejo kot vredno truditi se zanjo. Če organizacijsko energijo aktiviramo s privlačno priložnostjo, ustvarimo pozitivno čustveno napetost in vnemo ter spodbudimo zaposlene, da okrepijo njihove dejavnosti. Če imajo občutek tesne povezanosti, ko si prizadevajo izpolniti sanje ali doseči zaželen cilj, seveda delajo učinkoviteje, z večjo zavzetostjo in osredotočenostjo.
Toda le obetavna priložnost ni dovolj, da se mobilizira energija podjetja. Kot pri strategiji zmaja je vse odvisno od izvedbe. To pomeni, da morajo vodje najti način, kako prenesti svojo vizijo o pomembni priložnosti na direktorje in zaposlene, pritegniti ekipo in poskrbeti, da verjamejo v njihovo uresničitev.
Strategijo osvojimo princeso lahko uporabijo tako, da izvedejo eno od treh bistvenih nalog, sočasnih nalogam pri strategiji odsekajmo zmaju glavo:
- določitev, razlaga in opredelitev priložnosti;
- zavzeta predstavitev priložnosti;
- okrepitev kolektivnega prepričanja o priložnosti;
Zaključek
Opisani strategiji sta si v marsičem podobni, pravzaprav bi lahko rekli, da gre za dve strani istega kovanca. Za obe so recimo potrebni pogumno vodstvo, odločna komunikacijska strategija in posluh za čustva zaposlenih (Bruch, 2012). Kot direktor morate tesno sodelovati z zaposlenimi v podjetju, da zavestno opredelite, posredujete in uvedete »predmet poželenja« (Bruch, 2012).
Bi radi izvedeli kakšno strategija bi bila dobrodošla v vašem podjetju, timu, da bi povečali produktivno energijo? Lahko se pridružite projektu Organizacijska energij 2016. Vse potrebne informacije najdete na njihovem portalu: http://organizacijska-energija.si/
Vir:
Bruch, H. (2012). Povsem napolnjeno: strategije za ustvarjanje in ohranjanje organizacijske energije. HRM, 50, Ljubljana.
psihologijadela.com 