Novodobne razmere na trgu dela močno spreminjajo podobo organizacij in delovne sile. Svet postaja globalna vas, kar povzroča, da tudi organizacije ne delujejo več le lokalno, temveč usmerjajo svoje delovanje vse bolj navzven, zunaj meja, hkrati pa se je s tem povečal tudi pretok posameznikov iz domačega okolja v tujino. Ne glede na to, ali gre za odhod posameznika v tujino ali za delo v domačem okolju, kjer je navzoča kulturna heterogenost posameznikov, je zelo pomembna kompetenca kulturne inteligentnosti.

Uršo Belak je v svoji magistrski nalogi z naslovom Razumevanje koncepta kulturne inteligentnosti pri Slovencih zanimalo, kako posamezniki iz slovenskega okolja zaznavajo koncept kulturne inteligentnosti, kakšen je njihov pogled na okolje, v katerem živijo, koliko imajo izkušenj s to tematiko in ne nazadnje kako razumejo vprašalnik kulturne inteligentnosti, kako ga interpretirajo in kje vidijo njegove pomanjkljivosti.

Rezultati magistrske naloge so pokazali, da večina posameznikov pri kulturni inteligentnosti kot najpomembnejše izpostavlja pripravljenost za sprejemanje tujega, strpnost in vedoželjnost. Odnos do tujega in priznavanje svojega predstavljata osnovo za kulturno inteligentnega posameznika. Če je posameznik motiviran in pripravljen spoznavati tuje, bo tudi prilagodil svoje obnašanje in se izuril v kognitivni komponenti koncepta – učenje in znanje o drugih ter o svoji kulturi.

Če si želite prebrati še več o kulturni inteligentnosti in o tem, kaj je Urša Belak še ugotovila, si preberite njeno magistrsko nalogo, ki jo najdete tukaj.