Blog

Zdravja ne odtehtajo vsi zakladi sveta

Piše: Suzana Makarič

Zdravja ne odtehtajo vsi zakladi sveta – pa res?

Seveda vem, da moram jesti 5-krat na dan, največ za zajtrk in potem vedno manj, se gibati vsaj trikrat na teden po 45 minut, meditirati, jesti čim manj sladkorja in maščob ter več sadja, zelenjave in ogljikovih hidratov. Seveda vem, a kaj ko nimam časa, pa tudi delam po cele dneve.

Mnoge raziskave na slovenskih tleh so pokazale, da je zdravje med Slovenci na vrhu seznama pomembnih vrednot in ostaja prva vrednota tudi skozi čas. Vendar se je pri tem pomembno zavedati, da deklarirane vrednote niso nujno enake tistim, ki jih prakticiramo v vsakdanjem življenju. V Sloveniji se namreč okoli 70 % smrti pojavi zaradi bolezni srca in ožilja ter rakastih obolenj; to pa so kronične bolezni, ki nastanejo predvsem zaradi nepravilnega življenjskega stila. Pri tem se pojavi vprašanje, koliko smo torej zares pripravljeni storiti za to, kar se nam zdi pomembno, za naše vrednote?

Zdravje in zdrav življenjski slog v današnji družbi vedno bolj pridobivata na popularnosti. Poseben predmet se je uvedel tudi že v nižje razrede osnovne šole, na trgu je vedno več osebnih trenerjev in v trgovinah so posebej označeni zdravi »bio« izdelki. Ogromno se torej dela na ozaveščanju, tudi preko medijev, kar posamezniku daje občutek, da že samo z branjem o zdravem načinu življenja živi zdravo. Pogosto se sklicujemo na pomanjkanje časa, službo in preutrujenost, da bi po službi skuhali nekaj svežega, pridelanega na svojem vrtu in se razgibali.

A moda je dosegla tudi organizacije, ki so v Sloveniji z letom 2011 postale zakonsko zavezane za izvrševanje promocije zdravja na delovnem mestu in leta 2015 je Ministrstvo za zdravje objavilo prve smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu. Tudi med službo je tako možno aktivno izkoristiti odmor, malicati zdravo hrano in se vključevati v različne športne, shujševalne ipd. programe med delovnim časom in izven njega. Nekateri delodajalci svojim zaposlenim celo omogočajo sestavo osebnega jedilnika, tedenske obiske pilates vadbe med delovnim časom, delavnice na temo, povezano s težavami z zdravjem, ki so za določeno delovno mesto aktualne. Pogosto pa se podjetja odločijo preprosto za organizacijo športno-družabnih dogodkov za zaposlene in plakate o zdravem življenjskem stilu, ki jih obesijo v bližino delovnih mest. Kljub temu, da so delodajalci obvezni načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, pa so način, kakovost in kontrola izvedbe odvisni od vodstva. Pri tem je pomembna tudi komunikacija delodajalca z zaposlenimi, poznavanje zahtev delovnega mesta in potencialnih nevarnosti za zdravje delavca, pa tudi sposobnost prepoznavanja potreb delavcev. Skozi prakso se je pokazalo, da učinkoviti programi izboljšajo zadovoljstvo delavca in strank, vplivajo na zmanjšanje stroškov zaradi bolezni in bolniških odsotnosti ter izboljšajo kakovost izdelkov. Ocenjeno je, da naj bi se vsak vloženi evro v zdravje zaposlenega organizaciji obrestoval od 2,5-krat do celo 10-krat.

Obkroža nas torej dovolj informacij in na voljo imamo kar nekaj priložnosti za zdravo življenje. Navsezadnje pa se vse začne in konča pri posamezniku in le od vsakega posebej je odvisno, kakšen način življenja bo izbral in kako bo poskrbel za lastno zdravje.

V svoji seminarski nalogi z naslovom Psihologija zdravja pri delu je študentka Suzana Makarič še bolj podrobno raziskala to področje, poiskala primere dobre prakse v tujini in v Sloveniji ter se osredotočila tudi na to, kakšni bodo trendi v prihodnosti in kakšna je pri vsem tem vloga psihologa. Seminarsko nalogo si lahko preberete na tej povezavi.


Suzana Makarič je študentka magistrskega študija psihologije, ki si svoj prosti čas rada zapolni z različnimi športi, potovanji in kulinariko.

Advertisements