Psihologija dela

Le zdrav delavec je lahko tudi učinkovit delavec

Piše: Kristina Kolle

»Hrano si moraš pripravit zvečer preden greš spat. Zjutraj jo samo iz hladilnika vzameš s seboj v službo.« »Vse je v prioritetah. To, da nimaš časa, je samo izgovor!«

Skoraj vsi smo se že srečali s takšnimi in podobnimi nasveti svojih bližnjih, ki so nam svetovali in modrovali, kako naj si uredimo svojo prehrano. Danes je že skoraj splošno znano, da ima zdrava prehrana izreden pomen pri ohranjanju zdravja in naše produktivnosti v našem osebnem življenju kot tudi na delovnem mestu. A vendarle po podatkih nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ), delovna populacija, glede prehranjevalnih navad, sodi med ogrožene prebivalce Slovenije. Kar polovica vseh delavcev Slovenije se nezdravo prehranjuje.

Človek na svojem delovnem mestu preživi vsaj četrtino svojega življenja in znotraj tega časa zaužije vsaj dva obroka v dnevu, kosilo, enega izmed najpomembnejših energijskih obrokov, in malico. Po podatkih NIJZ sta slednja pogosto energijsko prebogata, vsebujeta preveč maščob, sladkorja in soli, kar posledično privede do slabšega počutje in znižane pozornosti, slednje pa na slabšo delovno produktivnost in povečanje tveganja za nesreče na delovnem mestu. Nasveti o tem, kdaj, kaj in koliko jesti ter kako si organizirati dan tako, da vmes najdeš čas za pripravo zdravih obrokov za naslednji dan, nas obkrožajo z vseh strani in vsem je skupno eno sporočilo: »Za zdravo prehranjevanje skozi dan si odgovoren ti sam!« Pa je res tako? Kaj nista za vsako stvar potrebna vsaj dva? Kdo bi lahko bil na drugi strani naše potrebe po zagotavljanju zdrave prehrane na delovnem mestu?

zdrava prehrana

Pomemben vidik prehranjevanja, ki je velikokrat spregledan, je (socialni) kontekst oziroma okolje prehranjevanja. Velik dejavnik, ki spodbuja ali zavira naše zdravo prehranjevanje, je torej delovno mesto oziroma delovna organizacija. Čas za obrok in njegova vsebina, sta med drugim omejena z zahtevami delovnega mesta, pogoji prehranjevanja, ki jih ponuja organizacija ter s socialnimi, domačimi in ostalimi potrebami zunaj dela.

V nekaterih delovnih organizacijah  je redko prvotnega pomena, da si delavci vzamejo zadosten čas obrok, še posebej v tistih organizacijah, kjer delavcev primanjkuje ali pa delovno mesto zahteva neprestano prisotnost delavca. Večina organizacij ima sicer jedilnico za mirno obedovanje, a jih dosti ne daje poudarka na kakovost ponujene hrane in se ne zaveda dostopnosti nezdravih prigrizkov. Hodnike zapolnijo s kavomati (v katerih kava in drugi napitki so najmanj zdravi) in avtomati z nezdravimi prigrizki ter gazirano pijačo, v svojih menzah pa ne poskrbijo za raznolike, a zdrave obroke.

Ne smemo pozabiti, da je prehranjevanje tudi socialna aktivnost. Prehranjevanje v sproščenem ambientu spodbuja aktivacijo protistresnega sistema v možganih, zato je pomembno, da lahko zaposlenim vsaj enkrat v delovniku omogočimo obrok, ki bo zaužit v miru in prijetnem okolju ter po možnosti v družbi.

Oviro lahko predstavlja tudi premajhen časovni razmik med izmenami. Zaposleni mora v času med izmenama najti čas za spanje, pripravo hrane, vnos obroka, pot do službe, osebno higieno in, če je možno, za družinsko interakcijo. Spanje in hrana sta primarni potrebi, ki se ne moreta vzporedno zadovoljevati in v primeru časovne stiske lahko pride do tekmovanja med slednjima. To privede do izpuščanja ali nezadostne zadovoljitve ene izmed dveh ali obeh potreb, kar spodbudi hiter razvoj nezdravega vzorca prehranjevanja in spanja, ki je poleg drugih, ključen dejavnik tveganja za različne bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, želodčno-črevesne motnje ipd.

Kako lahko kot delodajalec, lastnik podjetja spodbujate zdravo prehranjevanje vaših zaposlenih na delovnem mestu? Načinov je veliko, lahko pa podamo nekaj splošnih smernic. Najprej zagotovite ustrezne jedilne prostore, ki dovoljujejo skupno obedovanje, po možnosti stran od delovnega mesta in, ki ustvarja prijeten ambient. V kolikor imate menzo, poskrbite, da so na dnevnem meniju možne različne, a zdrave izbire: mešan krožnik, z ustrezno razporejeno količino ogljikovih hidratov, proteinov in maščobe, ali pa vegetarijanski krožnik. Naj vaša ponudba prigrizkov ne vsebuje produktov z visoko vsebovanostjo sladkorja, kot so gazirane pijače, pekovski izdelki, sladkarije, hrana z visoko vsebovanostjo ogljikovih hidratov ter brez vlaknin. Poskrbite tudi, da bodo zaposleni imeli dovolj časa za obroke, ter izmenske urnike razporedite tako, da čas med dvema izmenama zagotovi posamezniku dovolj časa za spanje, pripravo obrokov in družinsko interakcijo. Izogibajte se (pre)hitrih povratkov zaposlenih na delo. V kolikor ponujate različne popuste ali bone svojim zaposlenim za obroke v okoliških restavracijah, naj bodo ti izbrani za restavracije, ki ponujajo najbolj zdravo prehrano. Vsekakor pa poskrbite za ozaveščenost delavcev o zdravem prehranjevanju in izpostavite zdravo prehrano kot eno izmed pomembnih vrednot vašega podjetja. Z oblikovanjem za zdravo prehrano spodbudnega okolja, v katerem zaposleni ne najde priložnosti za vnos nezdrave hrane, ste lahko varovalni dejavnik za zdravje vaših delavcev, kar dolgoročno privede do višje produktivnosti in nižje odsotnosti z dela.

Lastniki podjetij in delodajalci, poskrbite za zdravo prehrano zaposlenih v vaši organizaciji, konec koncev ste tudi sami v vlogi zaposlenega v njej.

 

PRILOGE

Vsebino je avtorica članka oblikovala na podlagi znanstvenega članka o prehrani in izmenskem delu avtorjev Lowden, Moreno, Holmbäck, Lennernäs, in Tucker (2010) (https://search.proquest.com/docview/201391973?pq-origsite=gscholar) in brošure o prehrani na delovnem mestu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/prehrana_na_delovnem_mestu_splet.pdf).

 


O avtorici:

kristina kolle

Kristina Kolle je študentka magistrskega študija psihologije. Velika radovednost ji nikoli ne da miru, zato stremi k neprestanem strokovnem in osebnostnem razvoju. Novo pridobljena znanja zelo rada preizkusi v praksi, kar ji omogoča sodelovanje v različnih društvih, projektih in študentskih delih. Med prostim časom rada prebere dobro knjigo ali kaj novega ustvari, najraje pa se druži s prijatelji, spoznava nove ljudi in zapleše.