Tokratni blog razkriva, kako lahko brezposelnost vpliva na naše zdravje in dobro počutje. Izguba službe lahko povzroči ne le finančne težave, ampak tudi povečano tveganje za smrt in zdravstvene težave. Preberite si osebno izkušnjo avtorice in spoznajte psihološke posledice brezposelnosti, ki lahko prizadenejo celotno družino.

---

Avtorica: Ivana Risojević

Kaj nam o tem pove psihologija?

Psihologija govori o tem, da je kariera  pomemben del našega življenja ter njegove kvalitete. Vsi vemo, da se boljše počutimo, ko opravljamo svoje sanjsko delo in ko imamo stalen dohodek. Ampak kaj se zgodi na področju našega zdravja, ko ostanemo brez tega dohodka? Švedska longitudinalna raziskava kaže, da brezposelnost lahko povečuje tveganje za smrt. Ugotovili so, da so brezposelni posamezniki v primerjavi z zaposlenimi izpostavljeni večjemu tveganju za samomor.

O brezposelnosti smo že pisali. Če vas tema zanima, si preberite prispevek Vpliv brezposelnosti na psihološko počutje posameznika.

Moja zgodba

Nekaj let sem spremljala bližnjo osebo, kako se bori z brezposelnostjo. Opazovala sem strah v njenih očeh. Poslušala sem vprašanja, kot so: “Še koliko časa bom sedela doma?“, “Ali se bom lahko sploh kdaj upokojila?’’

Svojo mamo sem vedno doživljala kot močno žensko. Na obrazu ji je bil narisan pogum. Nikoli je nisem videla zaskrbljene – vse do dneva, ko je bila odpuščena. Na tem delovnem mestu je delala več kot 15 let. Bila je del tega kolektiva, s katerim je spletla močne vezi.  Z ugašanjem tega podjetja je ugašal tudi pogum v njenih očeh, na njegovo mesto pa se je plazil strah.

Kaj bo prinesla prihodnost?

Različnim delodajalcem je pošiljala številne življenjepise, ampak nič. Bila je 40-letna gospa, ki je opravila samo srednjo šolo. Delodajalci so ji jasno dali vedeti, da to predstavlja problem. Edina rešitev je bila, da je sprejela službe, v katerih ni mogla izkazati svojih  resničnih kompetenc. Seveda ji je to povzročalo še več stresa in frustracij.

Ko sem čez nekaj časa diplomirala iz psihologije, sem kot vsaka zaskrbljena hči hotela pomagati mami in ji najti ustrezno službo. Hkrati pa sem brskala po spletu o posledicah brezposelnosti in našla kar nekaj raziskav.

Brezposelnost in smrt

Ena izmed raziskav je še posebej pritegnila mojo pozornost – Unemployment and mortality (Brezposelnost in smrt). Že naslov mi je zvenel grozno in hotela sem vedeti, kaj so avtorji odkrili. Prebrala sem, da obstaja povezava med brezposelnostjo in večjim tveganjem za zgodnejšo smrt. Če ste torej oseba, ki je izgubila službo, po možnosti pa imate še težave z zdravjem, je vaša kvaliteta življenja lahko ogrožena. 

Z znanjem, ki sem ga dobila skozi študij psihologije, lahko sklepam, da odpustitev z delovnega mesta lahko naredi veliko škode na različnih področjih življenja. Če je vaša socialna mreža večinoma zajemala sodelavce, bo trpelo socialno področje. Če je bila to vaša sanjska služba, bo oškodovano čustveno področje. Kaj pa je s kognitivnim področjem? Psihološka stroka že veliko ve o posledicah nezadostne stimulacije možganov in o tem, kako različna čustva, kot sta jeza ali strah, vplivajo na naše kognitivne sposobnosti. Skratka, če ste dolgoročno brez službe, obstaja tveganje za kognitivni upad.

Koliko se spreminja fizično zdravje?

Vsa zgoraj omenjena področja osebnosti lahko vplivajo na fizično zdravje. Naše telo in duševno stanje sta trdno povezana in interakcija med njima narekuje kvaliteto našega življenja. Res je pomembno, da skrbimo za naše celotno zdravje. Prej omenjena švedska raziskava poroča o tem, da dolgoročna brezposelnost (več kot 90 dni) lahko povzroči samomorilne misli/samomor ali kardiovaskularne bolezni.

Ni vse tako črno! Ženske, ne skrbite!

Ena pomembna informacija – v raziskavi so bili udeleženci samo moški. Enako so tudi druge raziskave našle podobne rezultate samo pri vzorcih moškega dela populacije, ne pa pri ženskah.

Raziskava tudi poudarja, da ne smemo pozabiti vzeti v obzir individualnih faktorjev. Odpustitev je del življenja skoraj vsakega posameznika. Vzemite si čas in pomislite na ljudi,  za katere veste, da so bili v tej stiski. Vsakdo je imel drugačen odziv, ne? Verjetno je vsak imel svoje lastne strategije spoprijemanja. Vsi se ne bomo soočili z enakimi posledicami. Nekdo bo lahko zbolel, nekdo bo hitro našel drugo službo. Nekdo si bo to obdobje svojega življenja vzel za sprostitev in počitek. Nekdo pa za dodatno izobraževanje. Pomembni individualni faktorji, ki se pri tem pojavljajo, so: značaj, temperament osebe, pretekle izkušnje, količina socialne pomoči, država, v kateri posameznik živi…

Zaključek

Izkušnja moje mame mi je dala navdih za ta blog. Imela sem neposreden vpogled v vse težave brezposelnosti, s katerimi se posledično sooča cela družina. Čeprav je znanost našla negativne posledice brezposelnosti samo pri moških, sem z lastnimi očmi videla tovrstne tegobe pri ženski. Čeprav se niso izrazile na njenem telesu, so bile prisotne v duševnosti.

Za konec pa odpiram vprašanje – v kolikšni meri je ta tematika pomembna za kadrovskega psihologa? Če srečate kakšnega, ga vprašajte! Poskusite se spomniti tudi pozitivnih strani zaposlovanja starejših oseb (npr. nad 45 let) ter oseb, ki so bile dolgo brezposelne.

Literatura

Lundin, A., Lundberg, I., Hallsten, L., Ottosson, J. in Hemmingsson, T. (2009). Unemployment and mortality – a longitudinal prospective study on selection and causation in 49321 Swedish middle-aged men. Journal of Epidemiology & Community Health, 64(01), 22–28. https://doi.org/10.1136/jech.2008.079269