Cena svobode na daljavo: priložnosti, izzivi in pasti digitalnega nomadstva v sodobnem svetu dela

Ste si kdaj morali pomencati oči in se uščipniti, ker ste mislili, da sanjate, ko ste na družbenih omrežjih zagledali objave nekoga, kako opravlja svoje delo s sanjske lokacije – z razgledom na tropsko plažo, v živahni mestni kavarni ali iz lesenega balkona z razgledom na zasnežene vrhove? V takih trenutkih se zazdi, da živimo v nekakšni utopiji, kjer je delovno okolje, omejeno na stalno mizo v pisarni, stvar preteklosti. Sanje o delu na daljavo, ki ponuja svobodo gibanja in raziskovanja, za mnoge niso več samo fantazija, ampak vsakodnevna realnost. Digitalno nomadstvo je preoblikovalo naš pogled na delo in življenje ter vzpostavljanje ravnotežja med njima, saj odpira vrata k prilagodljivosti in avanturi, ki nam je v enoličnosti vsakdana pogosto primanjkuje. A čeprav ta način življenja na prvi pogled deluje kot popoln odgovor na vse težave tradicionalnega dela, skriva tudi svoje izzive – svoboda, ki jo prinaša, namreč pogosto prihaja s svojo ceno.

Avtorica: Lara Paul

Preobrazba delovnega okolja: od pisarn do plaž

Digitalno nomadstvo predstavlja sodoben življenjski in delovni slog, pri katerem t.i. digitalni nomadi delujejo neodvisno od lokacije, pri čemer tehnologijo uporabljajo za delo na daljavo, pogosto med raziskovanjem novih krajev ali bivanjem v različnih delih sveta. Gre za relativno nov pojav, katerega rojstvo je omogočil razvoj sodobne tehnologije, za njegovo razširjenost pa je v veliki meri odgovorna pandemija COVID-19, ki je vodila v bliskovit napredek v razvoju orodij za delo na daljavo in spremenjene delovne pogoje ter nam pokazala, da se številne naloge lahko opravljajo od doma – ali od kjerkoli drugje. Predvsem za mlade, ki šele vstopamo na trg dela, je ta način zaposlitve precej mamljiv- zakaj bi se zasidrali v pisarnah, če nam prihodnost ponuja možnost, da delo opravljamo iz najrazličnejših kotičkov sveta? Digitalno nomadstvo namreč prinaša veliko več fleksibilnosti, a hkrati tudi več negotovosti in s tem izziva tradicionalne prakse zaposlovanja in razvoja kadrov.

Dve muhi na en mah: dohodek in potovanje

Ko pomislim, zakaj me življenjski slog digitalnih nomadov vedno bolj privlači, bi na prvem mestu navedla fleksibilnost – samostojno oblikovanje delovnega urnika in prosta izbira lokacije dela omogočata prilagoditev individualnemu življenjskemu slogu. Tako se lahko digitalni nomadi odločijo opravljati svoje delo praktično kjerkoli, vendar pa med najbolj priljubljene lokacije za delo na daljavo sodijo take, ki združujejo cenovno dostopnost, dobro infrastrukturo, toplo klimo, odprto skupnost, ugodno vizumsko politiko in veliko število ‘coworking spaces’, t.j. deljenih prostorov, namenjenih posameznikom, ki opravljajo svoje delo izven prostorov svoje organizacije. Trenutno največ digitalnih nomadov opravlja svoje delo na Tajskem, na Baliju, na Portugalskem (zlasti v Lizboni in na Madeiri), veliko pa jih je tudi na Hrvaškem, kjer so leta 2021 uvedli vizum za digitalne nomade in prejeli več kot 2500 vlog.

Priznam, da celoten koncept zelo mikaven- tako bi dilemo, ali naj se po zaključku študija takoj zaposlim, ali naj sledim svojim sanjam o potovanju po državah Južne Amerike, lahko rešila z eno samo potezo, in sicer z opravljanjem dela na daljavo. Zdi se, da digitalno nomadstvo ponuja najboljše iz obeh svetov – možnost kariernega razvoja in dohodka, ki ga prinaša redna zaposlitev ter hkrati možnost prostega gibanja kjerkoli po svetu. Večja avtonomija pri delu, ki omogoča bolj individualen pristop k delu, je torej privlačna za številne zaposlene, organizacije pa prednost digitalnega nomadstva vidijo predvsem v tem, da prinaša razširjen dostop do talentiranih in usposobljenih posameznikov, saj tako lahko zaposlujejo ljudi z vsega sveta, kar povečuje raznolikost znotraj timov in spodbuja inovativnost.

Ko svoboda zahteva disciplino: izzivi nomadskega življenja

Če se vam na tej točki že dozdeva, da je digitalno nomadstvo skoraj predobro, da bi bilo resnično, se ne motite v celoti, saj se za privlačnimi prednostmi skrivajo tudi številni izzivi. Veliko digitalnih nomadov težko vzdržuje ravnotežje med delom in zasebnim življenjem, saj avtonomija zahteva večjo odgovornost in skrbno načrtovanje. Pogosto je treba usklajevati različne časovne pasove pri sodelovanju s sodelavci, šefi ali strankami, kar lahko oteži komunikacijo in organizacijo sestankov. Prav tako morajo digitalni nomadi sami poskrbeti, da imajo ustrezno delovno okolje, kar vključuje stabilno internetno povezavo, miren prostor in elektriko, kar ni vedno preprosto. In verjemite – tudi najbolj idilična plaža izgubi svoj čar, če vam sredi pomembnega sestanka s šefom zmanjka interneta.

In verjemite – tudi najbolj idilična plaža izgubi svoj čar, če vam sredi pomembnega sestanka s šefom zmanjka interneta.

Pobeg pred rutino in enoličnostjo vsakdana je za mnoge sicer mamljiv, vendar ima ustaljeno delovno okolje svoje prednosti– predvsem to, da močno pripomore k občutkom stabilnosti in varnosti. Samo pomislite, kako se nas je večina počutila, ko smo se bili zaradi pandemije primorani šolati in delati od doma – po začetnem navdušenju nad bolj umirjenim tempom dela so sledili občutki osamljenosti, ujetosti in tesnobnosti. Pomanjkanje neposredne skupnosti sodelavcev lahko vodi v izoliranost in pomanjkanja motivacije, kar je še posebej velik izziv za podjetja, ki se trudijo ohranjati občutek pripadnosti svojih zaposlenih na daljavo. Poleg tega digitalno nomadstvo prinaša zaplete na pravnem področju, saj se posamezniki pogosto srečujejo z izzivi, povezanimi z vizami, davki in zdravstvenim zavarovanjem pri delu v različnih državah. Ne sliši se več tako brezhibno, kajne?

Vloga organizacij v dobi globalne mobilnosti

Da bi uspešno vključile digitalne nomade, morajo organizacije prilagoditi svoje strategije. Pomemben poudarek mora biti na razvoju mehkih veščin, kot so medkulturna komunikacija in digitalna pismenost, saj te postajajo ključnega pomena za učinkovito sodelovanje na daljavo. Uvajanje novih platform za upravljanje zaposlenih, kot so orodja za komunikacijo in koordinacijo nalog, omogoča boljše povezovanje in večjo učinkovitost. Prav tako pa je bistveno, da organizacije spodbujajo občutek pripadnosti med zaposlenimi na daljavo, saj lahko to izboljša njihovo motivacijo in zadovoljstvo pri delu. S pravilnim pristopom lahko tako ustvarijo dinamično, globalno delovno okolje, ki spodbuja inovacije, sodelovanje in rast – ne glede na to, kje se njihovi zaposleni nahajajo.

Kako digitalni nomadi oblikujejo novo realnost

Medtem ko digitalno nomadstvo prinaša številne prednosti za posameznike in podjetja, se mi zdi vredno razmisliti o širših družbenih posledicah tega življenjskega sloga. Ali lahko nenehno menjavanje okolja in osredotočenost na individualne cilje oslabi občutek skupnosti? Digitalni nomadi pogosto ne živijo dovolj dolgo na enem mestu, da bi vzpostavili globlje vezi s krajevno skupnostjo, kar lahko vpliva na lokalno ekonomijo in družbeno povezanost. Kako torej uravnotežiti globalno mobilnost z gradnjo trajnih socialnih omrežij – tako na osebni kot tudi na družbeni ravni?

Sem študentka magistrskega študija psihologije, ki si prizadeva pridobiti čim bolj pester nabor izkušenj pri delu z ljudmi. Trenutno sem aktivna kot prostovoljka pri združenju DrogArt, kjer se ukvarjam z informiranjem in pomočjo uporabnikom drog. Ure prostega časa rada preživim v naravi, na plezalni steni ali na plesišču, proste dni pa izkoristim za raziskovanje novih dežel in kultur, saj sem mnenja, da nas medkulturno povezovanje bogati tako na kariernem kot tudi osebnem področju.