Zaupna oseba

Photo by Vitaly Gariev on Pexels.com

Zaupna oseba je ključna podpora zaposlenim pri soočanju z nasiljem, nadlegovanjem, konflikti in drugimi psihosocialnimi obremenitvami na delovnem mestu. Delodajalec z njenim imenovanjem krepi varno, etično in podporno delovno okolje, hkrati pa preprečuje eskalacijo težav ter zmanjšuje organizacijska tveganja in stroške. Preberite več o vlogi in pomenu zaupne osebe v organizaciji.


Avtor: Maša Suša

Zaupna oseba je v delovni organizaciji nekdo, ki deluje kot prva kontaktna točka za zaposlene, ki se srečujejo z nasiljem (tudi spolnim nasiljem in nadlegovanjem), trpinčenjem, ustrahovanjem, konflikti ter drugimi psihosocialnimi obremenitvami na delovnem mestu. Gre za osebo, ki je zaposlena v organizaciji, imenuje pa jo lahko vodstvo ali sodelavstvo. Lahko pa je to tudi zunanja oseba, ki v organizaciji ni zaposlena. Zaupna oseba sprejme zaposlenega v stiski, ga aktivno posluša in svetuje glede možnih rešitev (Messiaen in Segers, 2023; Stoop, 2024). Primarna naloga zaupne osebe je omejena na neformalno psihosocialno pomoč, ki lahko vključuje pogovore, posredovanje pri tretji osebi (kot je nadrejeni ali kadrovski vodja) ali poskus mediacije (Messiaen in Segers, 2023).

Z imenovanjem zaupne osebe delodajalec izkazuje svoje zavezanost k zagotavljanju varnega in prijetnega delovnega okolja za vse zaposlene. Zgodnje reševanje težav in preprečevanje eskalacije konfliktov prispeva tudi k prihrankom stroškov za organizacijo, tudi preko zmanjšanja absentizma, fluktuacije zaposlenih in izogiba stroškov, povezanih z dolgotrajnimi konflikti, pravnimi postopki, odškodninami in škodo, ki bi nastala za ugled organizacije (Trustlr, 2024). Zaupna oseba pomaga graditi bolj podporno organizacijsko klimo in organizacijske strukture spodbuja k držanju etičnih načel in zakonodaje (Messiaen in Segers, 2023; Stoop, 2024).

Kako lahko metodo uporabimo?

Imenovanje zaupne osebe v organizacijah je smiselno zaradi pojavljanja ali preprečevanja situacij, v katerih zaposleni doživljajo psihosocialne obremenitve in nezaželena vedenja, ki ogrožajo njihovo varnost, dostojanstvo ali negativno vplivajo na njihovo počutje. To vključuje predvsem nasilje, ustrahovanje, spolno nadlegovanje, nadlegovanje, trpinčenje, pa tudi konflikte s sodelavci ali nadrejenimi, stres, izgorelost, diskriminacijo, težave, vezane na poklicno integriteto (npr. goljufije, kršitev etičnega kodeksa), ali osebne težave, ki vplivajo na delo (Messiaen in Segers, 2023). V različnih fazah nasilja ima zaupna oseba različne naloge:

  • v zgodnji fazi zaupna oseba deluje kot nekdo, ki pomaga pri konstruktivnem reševanju konfliktov, preden ti eskalirajo v mobing;
  • v fazi trpinčenja pa služi kot psihosocialna podpora in zavezništvo, kar je ključno za žrtev nasilja, ki se počuti vse bolj osamljeno in ogroženo ter je lahko tudi v procesu stigmatizacije (Lešnik Mugnaioni, 2019).

Komu pa je metoda namenjena in kako jo izvedemo?

Zaupna oseba naj bi bila na voljo vsem zaposlenim (vključno z vodstvom in HR),  ki potrebujejo pomoč ali posvetovanje v primeru doživljanja nasilja na delovnem mestu ali drugih psihosocialnih obremenitev in dilem.

Ker metoda zaupne osebe pri nas še ni uveljavljena in formalizirana, v nadaljevanju sledi pregled usposabljanja zaupnih oseb v tujini, ki bi lahko postalo zgled tudi v našem prostoru, in relevantnih vidikov slovenske zakonodaje, ki so osnova za delovanje zaupne osebe. Predstavili pa bomo tudi razlike med notranjo in zunanjo zaupno osebo. Pregled vseh navedenih vidikov lahko deluje kot zasnova za oblikovanje smernic imenovanja, usposabljanja in nadzora kakovosti dela zaupnih oseb tudi v slovenskih delovnih organizacijah.

Prednosti in omejitve

Prednosti:

  • Dostopnost zaupne osebe: enostavno dostopna prva kontaktna točka.
  • Pristojnosti: zaupna oseba presodi, kdaj je osebo treba napotiti na zunanjo institucijo / psihološko pomoč.
  • Učinkovitost in prevntiva: naslavljanje sistemskih težav, preprečevanje poškodb ali bolezni na delovnem mestu; zgodnja intervencija zmanjšuje absentizem, stres, izgorelost, fluktuacijo in visoke stroške preiskav ali pravnih postopkov.
  • Etična načela: zaupna oseba lahko spodbuja sistem notranjega poročanja in krepi etično organizacijsko kulturo.
  • Zagotovljeni delovni viri: delodajalec zagotavlja, da ima zaupna oseba neposreden dostop do vodstva, da ima čas ter prostor za izvajanje svojih nalog.
  • Psihološki vidiki: delovanje zaupne osebe lahko spodbuja zaupanje in pozitivno naravnanost zaposlenih do organizacije.

Omejitve:

  • Usposabljanje: težave, če ni kakovostnih akreditiranih usposabljanj ali če ta za organizacijo / posameznika pomenijo previsok strošek,
  • Pristojnosti: vloga je večinoma omejena na neformalno postopanje (poslušanje, informiranje).
  • Zaščitenost: zaupna oseba ni izrecno zaščitena pred odpuščanjem.
  • Učinkovitost in prevntiva: če imajo zaupne osebe pasiven pristop čakanja in opazovanja ter so osredotočene le na funkcijo podpore (pri čemer umanjkata obveščanje in signaliziranje tveganj vodstvu), je lahko učinkovitost sistema oslabljena.
  • Zagotovljeni delovni viri: nezadostna podpora vodstva ali neodobravanje načina delovanja ZO lahko zmanjšata legitimnost in učinkovitost vloge.
  • Psihološki vidiki: delo zaupne osebe lahko postane čustveno obremenjujoče in lahko vodi v čustveno izčrpanost, sekundarno travmatizacijo, stres, utrujenost od sočutja in čustveno izgorelost.

Zakaj ima zaupna oseba v organizacijah pomembno vlogo?

Za delovne organizacije so značilni hierarhični odnosi z neenakimi razmerji v moči, kar žrtvam nasilja na sistemski ravni prepogosto onemogoča, da bi spregovorile o doživljanju nasilja. Zato organizacije nujno potrebujo osebe, ki so visoko senzibilizirane za nasilje in ga znajo prepoznati ter ustrezno ukrepati, da zaščitijo žrtve. Če želite izvedeti več zaupni osebi, preberite priloženo seminarsko nalogo.


Reference

Bull, A. D. (1992). Confidential counselling service: a new breed of EAP? Employee Counselling Today, 4(2), 25–28. https://doi.org/10.1108/13665629210013474 

De Graaf, G. (2016). What works: The role of confidential integrity advisors and effective whistleblowing. International Public Management Journal, 22(2), 213–231. https://doi.org/10.1080/10967494.2015.1094163 

Federal Public Service Employment, Labour and Social Dialogue. (2025, 11. 2.). Confidential counsellor. https://employment.belgium.be/en/themes/well-being-workers/psychosocial-risks-work/role-and-status-prevention-stakeholders-04

Landelijk Instituut Vertrouwenspersonen (LIVP). (b.d.). Training Confidential Counselor – English. (pridobljeno 10. 11. 2025 s https://www.livp.nl/training-confidential-counselor-english/)

Landelijke Vereniging van Vertrouwenspersonen (LVV). (b.d.). Certificering. (pridobljeno 10. 11. 2025 s https://www.lvvv.nl/certificering/)

Lešnik Mugnaioni, D. (2019). Preprečevanje nasilja na delovnem mestu. [prosojnice z izobraževalnega seminarja za sindikalne zaupnike SVIZ].

Long, T., Cooke, F. L. in Mavondo, F. (2025). Developing a resilient workforce in the context of organisational change: the role of employee assistance programmes. International Journal of Human Resource Management, 36(9), 1592–1620. https://doi-org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1080/09585192.2025.2458281 

Mensura (b.d.). Person of trust – basic level. (pridobljeno 10. 11. 2025 s https://www.mensura.be/en/learn-and-connect/training-courses/confidential-counsellor-basic-level/inclass)

Merlijn Groep (b.d.). Basic training for confidential counsellors 2-day. (pridobljeno 10. 11. 2025 s https://www.merlijngroep.nl/opleiding-training/basic-training-for-confidential-counsellors-2-day/)

Messiaen, T. in Segers, D. (2023, 19. 6.). Confidential counsellor: Mandatory as from 50 workers. Monard Law. https://monardlaw.be/en/stories/informed/vertrouwenspersoon-verplicht-vanaf-50-werknemers/

Navare, S. (2008). Counseling at work place: A proactive human resource initiative. Indian journal of occupational and environmental medicine, 12(1), 1–2. https://doi.org/10.4103/0019-5278.40807 

Pravilnik o ukrepih proti nasilju, nadlegovanju in trpinčenju (2022). Univerza v Ljubljani

Stoop, M. A. (2024, 23. 2.). Mandatory Confidential Counsellor in the Netherlands. Human in Progress. https://humaninprogress.com/confidential-counsellor-netherlands/

Trustlr. (2024, 7. 3.). What does a confidential counselor do? https://trustlr.nl/vertrouwenspersoon/wat-doet-een-vertrouwenspersoon/ 

United Nations System Staff-Counsellors Group (UNSSCG). (2010). Confidentiality Guidelines for UN system staff / stress counsellors. https://unsceb.org/sites/default/files/imported_files/Human%20Resources%20Network/Document/Confidentiality%20Guidelines%20-%20UNSSCG%202010_Final.pdf

Univerza v Ljubljani. (b.d.). Zaupne osebe. https://www.uni-lj.si/univerza/enakost-in-vkljucevanje/zaupne-osebe

Vlada RS (b.d.). Pravice žrtev in prijava kaznivih dejanj. (pridobljeno 10. 11. 2025 s https://www.gov.si/teme/pravice-zrtev-kaznivih-dejanj/)

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). (2013). Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5944 

Zakon o kazenskem postopku (ZKP). (1994). Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US, 89/23 – odl. US in 53/24. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO362 

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). (2011). Uradni list RS, št. 43/11. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5537 

Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD). (2016). Uradni list RS, št. 33/16 in 21/18 – ZNOrg. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO7273 

Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri). (2023). Uradni list RS, št. 16/23. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8518 


Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.

Vaši podatki bodo obdelani v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).