Vodenje

Vpliv duševnega zdravja na vedenje vodje in posledice za zaposlene

Vodenje je proces vplivanja na druge z namenom skupnega doseganja zastavljenih ciljev. V tem odnosu ima en član skupine vlogo vodje, ki usmerja ostale (Zaccaro in Stephen, 2007). Vodja je tisti, ki ima določeno socialno moč nad drugimi ljudmi v skupini – je torej tisti, ki lahko v večji meri določa cilje in načine delovanja skupine (Kompare, Stražišar, Dogša, Vec,  Curk, 2006). Ali obstajajo povezave med psihičnim stanjem vodje in njegovim stilom vodenja? Kako psihične motnje vplivajo na vedenje vodje in kako se to odraža na zaposlenih?

Za učinkovito vodenje so potrebna specifična vedenja in spretnosti, osebnostne lastnosti in zadostno število virov. Teorija transformacijskega vodenja še posebej poudarja, da moč vodij prihaja iz njihove sposobnosti stimulacije in inspiracije zaposlenih, da izvrstno opravijo delo. Vodja predstavlja vzornika, ki navdihuje, navdušuje in spodbuja k prevzemanju večje odgovornosti za delo (Burns, 2010). Pri tem so lastnosti, kot so pozitivno vplivanje (Walter & Bruch, 2007; v: Byrne idr., 2014), optimizem, upanje, odpornost (Peterson et al.,2009; v: Byrne idr., 2014) in samozavest (Ross & Offermann, 1997; v: Byrne idr., 2014), nujne.

Kako psihično stanje vodij vpliva na njih same? Posamezniki, ki jim primanjkuje psiholoških resursov, bodo v večji meri nagnjeni k doživljanju stresa in nadaljnji izgubi psiholoških resursov (Diener & Fujita, 1995; Hobfoll, 1998, 2001; v Byrne idr., 2014).  Posledično se bo zvišala verjetnost izgorelosti, delovna storilnost in zadovoljstvo pri delu pa bosta padla (Byrne idr., 2014).

Kaj pa vpliv na vodenje? Anksioznost lahko vpliva na vodjo tako, da se zmanjša njegovo sposobnost za koncentracijo, spomin, vpliva na zaznavanje, apetit in spanje (Baruch in Lambert, 2007; v: Roche, Luthans in Haar, 2014). Depresivnost na delovnem mestu pa se kaže kot pomanjkanje navdušenja, pogosto pritoževanje, manjša produktivnost, agresivno vedenje, absentizem (Gray, 2008; v: Roche, Luthans in Haar, 2014), vpliva pa lahko tudi na odnose zaposlenega s sodelavci; le-ti lahko postanejo napeti. To je še posebej problematično pri vodjih, saj morajo sodelovati in komunicirati z različnimi zaposlenimi (Johnson in Indvik, 1997; v: Roche, Luthans in Haar, 2014). Posledice depresivnosti vodij pa  se kažejo tudi v njihovi zmožnosti samoupravljanja, delovnih obremenitvah in so vidne tudi na zaposlenih (Roche, Luthans in Haar, 2014).

Byrne idr. (2014) so v svoji raziskavi pokazali, da je psihično stanje dober napovednik transformacijskega vodstvenega vedenja. Osredotočili so se predvsem na depresivnost, anksioznost in uživanje alkohola na delovnem mestu in pokazali, da se le-ti dejavniki negativno povezujejo s tranformacijskim vodenjem, pozitivno pa z žaljivim vedenjem do podrejenih. V primeru anksioznosti je prišlo do zanimivega učinka – anksioznost v povezavi z depresivnostjo ali uživanjem alkohola ni imela večjega negativnega vpliva kot sama po sebi (avtorji to razlagajo s tem, da se vodje stalno soočajo s številnimi stresorji in ko se pojavijo dodatni, zaznajo le minimalno razliko), do tega učinka pa ni prišlo pri depresivnosti in uživanju alkohola.

Kako se psihično stanje vodij odraža na zaposlenih? Vodje, ki so v dobrem psihološkem stanju so bolj pozorni tako na svoje psihološko blagostanje kot tudi na blagostanje zaposlenih. Povečanje stresa med vodjami pa se prav tako odraža na zaposlenih – vodja pod stresom je manj dovzeten za podporo zaposlenih, kar se odraža v povečanju nivoja stresa med zaposlenimi (Brummelhuis, Haar in Roche, v tisku; v: Roche, Luthans in Haar, 2014).

Kakšno vlogo ima pri tem čuječnost? Avtorji Roche, Luthans in Haar (2014) so v svoji študiji pokazali na negativno povezanost med čuječnostjo in disfunkcionalnostjo duševnega zdravja.   Vodje se dnevno srečujejo z delovnimi obremenitvami in izkušajo stres. Čuječnost jim lahko pomaga pri osredotočanju na situacijo in usmerjanje pozornosti na dogodek, takšen kot je in ne na težave, ki se bodo ali pa tudi ne pojavile. To jim lahko olajša sprejemanje odločitev v prid duševnega zdravja in psihološkega blagostanja zaposlenih in njih samih.

Več o tem si lahko preberete v naslednjih člankih:

Byrne, A., Dionisi, A. M., Barling, J., Akers, A., Robertson, J., Lys, R. idr. (2014).  The depleted leader: The influence of leaders’ diminished psychological resources on leadership.  The Leadership Quarterly 25 , 344–357.

Burns, J.M. (2010). Leadership. New York : HarperPerennial

Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T., Curk, J. (2006). Psihologija: Spoznanja in dileme. Ljubljana: DZS

Roche, M., Luthans, F. in Haar, J. M. (2014) The Role of Mindfulness and Psychological Capital on the

Well-Being of Leaders.  Journal of Occupational Health Psychology 19 (4), 476–489.

Zaccaro, Stephen,  J. (2007). “Trait-Based Perspectives of Leadership”. American Psychologist 62 (1): 6–16.

                                                                                                                     Nastja Pozelnik

Advertisements