Kritičen pogled na poslušanje glasbe na delovnem mestu

Poslušanje glasbe nas spremlja skorajda povsod, med drugim se vpleta tudi v marsikatero delovno okolje. Na nekaterih delovnih mestih je zvok radia predvajan skozi zvočnike v skupnem delovnem prostoru, spet drugje je glasba prisotna kot zasebna izbira v slušalkah enega od zaposlenih, v nekaterih delovnih okoljih pa glasba ni dovoljena.

Denimo, da kot vodja pogledate v pisarno zaposlenega in opazite, da ima na glavi slušalke. Med tem ko tipka na računalnik, z glavo nakazuje ritem, ki ga očitno zaznava v slušalkah. Kako postopati? Prepovedati tako vedenje? Ali ga morda celo spodbuditi in pohvaliti?

Začetne raziskave na področju uporabe glasbe na delovnem mestu

Prvikrat se je interes za raziskovanje uporabe glasbe na delovnem mestu pojavil v času po industrijski revoluciji, ko se je glasba izkazala kot potencialno koristna za delovne organizacije. Začetne raziskave so bile usmerjene v kvantitativne mere produktivnosti v industrijskih delovnih okoljih, zanemarjale pa so subjektivno doživljanje zaposlenih.

Glasba za dvigala

Po prvih spodbudnih ugotovitvah delodajalcev se je začela glasba na delovnih mestih uporabljati z namenom povečati delovno produktivnost.  T.i. muzak ali “glasba za dvigala” (angl. “elevator music”) je naziv za načrtno oblikovano glasbo, katere namen je, da ostaja pod ravnijo našega zavedanja in pozornosti, njen izključni namen pa je izboljšati delovno motivacijo in produktivnost. Tovrsten način rabe glasbe kaže na zelo enostavno razumevanje odnosa med zaposlenim in glasbo. Muzak je bil v 70. letih močno kritiziran. Kritika se je nanašala predvsem na odsotnost estetske komponente, spraševali pa so se tudi o etični spornosti tega načina predvajanja glasbe na delovnem mestu.

Subjektivno doživljanje zaposlenih ob poslušanju glasbe

Kasnejše raziskave so se vse bolj osredotočale tudi na subjektivno doživljanje zaposlenih ob poslušanju glasbe. Nova spoznanja so pokazala, da zaposleni želijo poslušati glasbo zaradi različnih razlogov (npr. lajšanja dolgčasa, utrujenosti, izboljšanje delovne klime…). Pokazalo se je, da imajo zaposleni različne ideje in želje, povezane s tem, kaj naj bi jim glasba ponujala. Poudarjen je postal pomen številnih osebnostnih in situacijskih dejavnikov, ki vplivajo na odnos med poslušalcem in glasbo.

Pomen osebnostnih značilnosti na vpliv glasbe na zaposlene

Furnham in Bradley (1997) sta v svoji študiji poskušala ugotoviti, kako vpliva prisotnost glasbe v ozadju na delovno aktivnost introvertov in ekstravertov. Na osnovi njune študije lahko sklenemo, da je iskanje glasbe v času dela podvrženo našim siceršnjim potrebam po stimulaciji iz okolja. Zelo stimulativna glasba otežkoča selektivno pozornost na delovno nalogo in igra vlogo distraktorja, še zlasti pa je moteča za introvertirane posameznike. Različne osebnostne poteze vplivajo tudi na to, kakšno glasbo izbiramo oz. kako jo uporabljamo. Lahko si predstavljamo, da bi k tesnobi nagnjenega posameznika, ki je v akutni čustveni stiski zaradi težav pri doseganju časovnih rokov na delovnem mestu, zelo kompleksna in zapletena glasba, s številnimi instrumenti in zapletenim ritmom, le še bolj vznemirila in mu otežila uspešno opravljanje delovnih nalog. Nasprotno bi zelo preprosta glasba lahko dolgočasila ali celo obremenjevala posameznika z izraženo potezo odprtosti.

Poleg tega obstajajo tudi drugi dejavniki, ki pomembno modificirajo interakcijo med osebnostjo in glasbenim objektom v času dela.

Zaznana možnost izbire oz. kontrole v zvezi s poslušanjem

Dejavnik, ki močno prispeva k pozitivnemu učinku glasbe na delo, je zaznana možnost izbire oz. kontrole v zvezi s poslušanjem, saj močno pripomore k pozitivnemu razpoloženju, kvaliteti dela in času, ki ga zaposleni posveti delu. Poleg tega naj bi preferirana glasba bolj pomembno prispevala k sprostitvi poslušalca. Preferenca, poznavanje in pretekle izkušnje s poslušano glasbo pomembno bolj vplivajo na pozitivne vedenjske spremembe poslušalcev, kot pa tip glasbe.

Glasba kot vdor v osebni prostor

Občutke razdraženosti ob “prisilnemu” poslušanju glasbe je Frith (2002) povezal z občutkom vdora preko meja našega osebnega prostora. Lahko si predstavljamo, da bi tako doživljanje lahko prišlo do izraza v delovnih okoljih, kjer bi skupina zaposlenih morala poslušati glasbo, ki jo je npr. izbral vodja, in pri tem ne bi imeli možnosti vplivanja na glasbeno izbiro.

Če je glasba po eni strani lahko doživljana kot vdor v osebni prostor, pa po drugi strani lahko omogoča tudi dodatno privatizacijo in individualizacijo osebnega prostora. Še zlasti v delovnih okoljih z veliko zaposlenimi omogoča glasba transformacijo delovnega mesta na tak način, da je bolje prilagojeno potrebam posameznika. Poslušanje glasbe preko mp3 predvajalnika omogoči postavljanje zvočnih meja, ki ustvarjajo občutek varnosti in domačnosti. V delovnih pogojih, kjer nas pred motečimi zvoki okolja ne ščitijo betonski zidovi ali druga oblika zvočne izolacije, lahko poslušanje glasbe preko slušalk močno pripomore k večji osredotočenosti na delo.

Poslušanje glasbe prek spleta

Veliko študij predstavlja rabo interneta za privatne namene tekom delovnega časa kot grožnjo delovnim organizacijam, saj naj bi tako vedenje nižalo delovno produktivnost. Nasprotno pa vse več organizacij, med njimi tudi Google in Microsoft, spoznava, kako pomembno vlogo ima vključevanje zabavnih aktivnosti v delo pri razvoju občutka pripadnosti zaposlenih. Tovrstno združevanje dela in sprostitvenih dejavnosti naj bi pozitivno vplivalo tudi na kreativnost pri delu.

Pomen glasbe pri regulaciji čustev in obrambi pred stresom

Glasba naj bi pomagala pri uravnavanju čustev, saj služi kot distraktor, metoda introspekcije in nudi pomoč pri aktivnem soočanju s težavami. Pomagala naj bi npr. pri tem, da usmerimo pozornost stran od obremenjujočega čustva in da lažje razmišljamo o problemski situaciji na racionalen način. Avtorji ugotavljajo pozitiven učinek glasbe na občutja veselja in sproščenosti in spodbujajo uporabo glasbe kot pripomoček za jačanje čustvenega blagostanja. Poleg tega so ugotovili, da je prisotnost glasbe pomembno zmanjšala subjektivno doživljano tesnobo, nižala je sistolični krvni tlak in hitrost bitja srca. Bi to lahko pomenilo, da ima glasba funkcijo obrambe pred stresom?

Glasba prek svojega vplivanja na razpoloženje in stopnjo budnosti posredno vpliva tudi na kvaliteto naših kognitivnih sposobnosti. Glasbo je  mogoče uporabiti kot način za jačanje notranjih psiholoških strategij za boljše upravljanje z napetostjo, ki se utegne pojavljati na delovnem mestu.

Vloga glasbe pri preprečevanju nezaželenih in z delom nepovezanih vedenj

Williamsonova (2014) razmišlja, da glasba lahko močno prispeva k stanju zanosa pri delu. Večji, ko je zanos, manjša je verjetnost, da se bo zaposleni zatekal k drugim, neproduktivnim vedenjem, s katerimi bi si krajšal čas. Glasba naj bi pomagala pri absorbciji neizkoriščene pozornosti pri enostavnejših nalogah.

Glasba v različnih delovnih pogojih

Med različnimi vrstami zaposlitev in dela obstajajo pomembne razlike. Delo v odvetniški pisarni z rednimi poskusi reševanja vedno novih kompleksnih problemskih situacij se zdi kot popoln kontrast delavcu v tovarni, ki tisočkrat tekom enega dneva ponovi preprost motorični gib. Včasih pa so lahko monotona opravila večji čustveni in kognitivni izziv, kot še tako kompleksno reševanje problemske naloge.

Delovni izziv lahko predstavlja tudi izmensko delo. Knauth in Hornberger (2003) omenjata npr. pomen glasbe pri ohranjanju budnosti v času dela v nočnih izmenah. Poslušanje glasbe sta svetovala izmenskim delavcem tudi na poti iz službe, saj naj bi bile sposobnosti vožnje po zaključku izmenskega dela slabše kot pri neizmenskem delu. V slednjem primeru bi lahko glasba zasedla tudi varovalno funkcijo.

Zaključki in priporočila

  • Glasba ima lahko pozitivni učinek na delovno produktivnost in je ne moremo enostavno diskreditirati kot nekoristno ali motečo.
  • Na osnovi dosedanjih raziskovalnih rezultatov svetujemo, da se zaposlenim omogoči poslušanje glasbe na delovnem mestu oz. da se jim tako vedenje načeloma ne prepoveduje.
  • Zaposleni morajo sami izbirati glasbo, ki jo želijo poslušati. Prav tako je pomembno, da lahko sami izberejo, kdaj jo želijo poslušati. Le tako lahko pomembno povečamo verjetnost, da se bo pojavil pozitiven učinek poslušanja glasbe na delo.
  • Izrednega pomena je tudi, da se zaposlenim omogoči diskretno poslušanje glasbe. Morda bi lahko bila rešitev, da se zaposlenim omogoči poslušanje glasbe preko slušalk. Na ta način posameznikova glasbena izbira ne bo vdirala v osebni zvočni prostor drugega.

Delovnih situacij s številnimi spremenljivkami, ki jih vključujejo, je nešteto. Prav tako je nešteto različnih osebnosti zaposlenih. Zato kljub številnim dosedanjim študijam spodbujamo, da vsaka delovna organizacija sama na konkretnih primerih oceni, kakšen je učinek poslušanja glasbe na delovno produktivnost, pri tem pa naj pri merjenju učinka ne zanemarijo vpliva poslušanja glasbe na subjektivno doživljanje zaposlenih. Četudi se namreč delovna produktivnost pomembno ne zveča, je velik dosežek že, če so naši zaposleni na delovnem mestu zaradi glasbe bolje razpoloženi ali lažje prenašajo določene stresorje.

Vabimo vse vodje, ki si prizadevajo za dobro svoje delovne organizacije in zaposlenih v njej, da tovrstne predsodke poskušajo preveriti tako, da zaposlenim ob ustreznih okoliščinah omogočijo poslušanje glasbe in nato kritično spremljajo učinek takega vedenja na delo in počutje zaposlenih. Morda že s prvim sledečim ponedeljkom.

Več o tem si lahko preberete v seminarski nalogi avtorice Ane Ulčar z naslovom Kritičen pogled na poslušanje glasbe na delovnem mestu. Namen seminarske naloge je ponuditi kritičen, znanstveno osnovan pogled na prisotnost glasbe v delovnem okolju. Ponujen je pregled dosedanjih empiričnih spoznanj o vplivanju glasbe na delovno produktivnost in o medsebojnih interakcijah osebnosti, glasbene zvrsti, vrste delovne naloge in ostalih pomembnih dejavnikov. Na osnovi tega so predlagani tudi praktični napotki v zvezi s poslušanjem glasbe na delovnem mestu.

____________________________________________________________

profil00

 Ana Ulčar je psihologinja, zaposlena na področju klinične psihologije. Posvečena je študiju psihoterapije. Trenutno je v zaključni fazi svojega izobraževanja iz vedenjsko-kognitivne terapije, vključena pa je tudi v izobraževanje iz psihoanalize. V svojem prostem času je med drugim velika ljubiteljica glasbe. V okviru svojega doktorskega študija na oddelku za psihologijo poskuša povezati spoznanja klinične in razvojno analitične psihologije z doživljanjem ob poslušanju glasbe.