Ali je pri vašem poslu ključnega pomena skupinsko delo? Bi radi izvedeli kako lahko izboljšate delovanje v skupini in posledično dosežete boljše rezultate? Potem je današnji prispevek pravi za vas.

Piše: Simona Klančnik

Ne glede na to, na katerem področju delujete in kakšen posel opravljate, imate verjetno izkušnjo, kako je delovati znotraj disfunkcionalne skupine. Naj bo ta takšna zaradi pretiranega prijateljskega vzdušja, ko članom pozornost lahko hitro uide k drugim stvarem ali zaradi nenehnih konfliktov, lahko vedno potegnemo črto, da je v središču težav neprimerna komunikacija (Gino, 2016). Da bi skupina delovala optimalno, morajo člani med seboj učinkovito komunicirati. Kako lahko povečamo verjetno le tega?

Ne smemo pozabiti, da si posamezniki, ki se priključijo novi skupini, želijo počutiti sprejete s strani starih članov (Gino, 2016). To lahko povzroči, da se bo novi član pretirano prilagodil obstoječi ekipi in ne bo prispeval edinstvenih informacij ter doprinesel maksimalne vrednosti skupini. Nekatere raziskave so pokazale, da so skupine bolj pozitivno pristranske, ko gre za ponavljajoče informacije kot pa v primeru novih informacij, ki se pojavijo v diskusiji (Gino, 2016).  Zato bodo člani pogosteje delili informacije, ki si jih s preostalimi delijo kot pa tiste, ki jih imajo samo oni. Tako lahko potreba po socialnem sprejetju ovira skupino,  da bi integrirala informacije, ki jih potrebuje za dokončanje naloge.

Psihološki proces, ki v skupini lahko pomaga spodbuditi večje individualne prispevke vsakega člana in poveča uspeh skupine, imenujemo proces relacijske samopotrditve (Gino, 2016). V omenjenem postopku člane skupine prosimo, da v svoji obstoječi osebni mreži poznanstev (prijatelji, družina, sodelavci) poskušajo pridobiti opise situacij, v katerih so bili izjemno uspešni. Nato predstavimo zgodbo skupini in vse člane prosimo, da poiščejo posameznikova močna področja in sposobnosti. Tako omogočimo, da se vsak član bolje zaveda lastnih prednosti in spozna tudi močne strani svojih sodelavcev (Gino, 2016). Poleg tega pa smo to dosegli brez direktnega samorazkrivanja člana skupine in dobili zunanji vir potrditve posameznikovih lastnosti ter praktičen prikaz le teh.  Posledice takšne vaje se kažejo v obliki večjega razkrivanja edinstvenih informacij med člani, manjših skrbi o socialnem sprejetju v skupini, boljši komunikaciji ter tudi v višji ravni izkoriščenosti produktivnega potenciala, ki ga ima skupina (Gino, 2016).

Poleg opisanih prednosti pa lahko pripovedovanje lastnih zgodb uporabimo tudi za (Sole, Gray Wilson, 2016):

• Deljenje norm in vrednot
• Razvoj zaupanja in pripadnosti
• Deljenje tacitnega znanja
• Oblikovanje čustvene povezanosti

Pri deljenju osebnih izkušenj pa je včasih potrebno izbrati pravi trenutek. Nekateri sami po sebi, bolj naravno, spodbujajo pripovedovanje zgodb in posledično nosijo s seboj tudi večjo potencialno vrednost. Pregled literature na tem področju je pokazal, da so zgodbe posebej dobrodošle, ko (Sole, Gray Wilson, 2016):

• Razvijamo nove ideje
• Se vključujejo novi člani v skupino
• Se pojavijo konflikti in je potrebno popravljati odnose
• Želimo deliti znanje in izkušnje

Na drugi strani je mogoče zaslediti trenutke, ko pa pripovedovanje zgodb ni najbolj primerno (Sole, Gray Wilson, 2016):

• Ko želimo skupini predati znanje in snov, ki mora biti razumljena pravilno in brez možnosti drugačnih interpretacij (npr. zakon o spolnem zlorabljanju)
• Ko člani skupine poskušajo rešiti kritično situacijo ali so pod hudim pritiskom (npr. zasilno pristajanje pilota in posadke)

Tudi, če vemo, kaj želimo doseči, razviti s pripovedovanjem zgodbe, znamo izbrati primeren trenutek za pripovedovanje in vemo kaj bomo povedali, se lahko zalomi in  nam zgodba ne prinese želenega uspeha. Kje bi lahko tičal vzrok? Vzroke lahko iščemo v načinu pripovedovanja. Da bi se tem težavam, čim lažje izognili vam priporočamo, da (Sole, Gray Wilson, 2016):

• Jasno poveste ostalim članom zakaj pripovedujete osebno zgodbo (npr. kakšne cilje želite s tem doseči). Priporočamo vam, da pred začetkom le to sami dobro analizirate.
• Pomembna je predpriprava. Zagotovite, da bo zgodba povedana v tekoči, organizirani in kratki obliki. Priporočamo vam, da jo poveste tudi na preprost in razumljiv način, kajti le tako se boste dotaknili ciljne publike.
• Uporabite več medijev (ustno pripovedovanje, slikovno gradivo….). Če je mogoče lahko svojo zgodbo potrdite tudi z izjavami drugih oseb, kar bo dodalo verodostojnost vaši zgodbi.
• Opazujte kako se posamezniki odzivajo na vašo zgodbo in se prilagajate odzivu.
• Pilite in vadite svojo veščino pripovedovanja zgodb.

Tako, prišli smo do konca in spoznali kako pripovedovati zgodbe, kdaj jih je primerno pripovedovati in kdaj ne ter kaj bomo s pripovedovanjem pridobili.  Sedaj pa ste na vrsti vi, da v zgodbo vpletete lastne vsebine in jih podelite med člane vaše skupine. Če želite s pomočjo vaj, v vaš delovnik vplesti še več zgodb, a ne veste kako, vas na spodnji povezavi čaka prava ideja:

• http://toolbox.hyperisland.com/telling-our-stories

Viri:

Gino, F. (2016). Teams Who Share Personal Stories Are More Effective. Pridobljeno, 26.4.2016, na spletni strani: https://hbr.org/2016/04/teams-who-share-personal-stories-are-more-effective

Sole,D. in Gray Wilson, D. (2016). Storytelling in Organizations: The power and traps of using stories to share knowledge in organizations. Pridobljeno, 26.4. 2016, na spletni strani: http://www.providersedge.com/docs/km_articles/storytelling_in_organizations.pdf