Brezposelnost lahko predstavlja resen problem med posamezniki s hudo duševno motnjo, saj ne povzroča le finančnih težav, temveč tudi pomanjkanje socialne podpore. Stigma duševne motnje je ena izmed glavnih ovir pri zaposlovanju. Sara Plakolm je v diplomski nalogi proučevala stigmo, ki jo osebe s hudo duševno motnjo pričakujejo in doživijo pri iskanju zaposlitve. Ugotovila je, da osebe s hudo duševno motnjo večinoma niso pričakovale, da bodo diskriminirane pri iskanju zaposlitve, vendar pa so jo kljub temu doživele. Koncepta pa med seboj nista povezana, prav tako se osebe s hudo duševno motnjo ne razlikujejo glede pričakovanja in doživljanja stigme glede na spol, kraj bivanja, izobrazbo in delovni status. Ugotovila je še, da stigma duševne motnje otežuje dostop do zaposlitve in prispeva k izključenosti oseb s hudo duševno motnjo s trga delovne sile.

Dosedanje tuje raziskave so sicer konsistentno poročale o tem, da stigma najbolj prizadene osebe s hudo duševno motnjo, pričujoče diplomsko delo pa je prva raziskava v slovenskem prostoru, ki se je osredotočala zgolj na zaposlovanje te populacije. Njen pomen je predvsem ta, da ozavesti problematiko in spodbudi, da aktivno in s kupnimi močmi pristopimo k problemu in posamezniku.

Več o tej temi si lahko preberete v že omenjeni diplomski nalogi Stigma, ki jo osebe s hudo duševno motnjo pričakujejo in doživijo pri iskanju zaposlitve.

                                                                                                                                                                                                                        Nastja Pozelnik