Kaj je čustvena inteligentnost?

V literaturi zasledimo dva modela, ki razlagata pojem čustvene inteligentnosti:

1. Model sposobnosti opredeljuje čustveno inteligentnost kot vrsto inteligentnosti, ki se prekriva s kognitivnimi sposobnostmi. Čustvena inteligentnost je definirana kot sposobnost razumevanja čustev in uporabe čustev ter znanja o čustvih za krepitev mišljenja (Meyer s sod. 2008; v: Joseph in Newman, 2010).
2. Mešani modeli pa opredeljujejo čustveno inteligentnost kot kombinacijo inteligentnosti in različnih dimenzij osebnosti. Čustvena inteligentnost vključuje nekogntivne sposobnosti, kompetence in spretnosti, ki vplivajo na posameznikovo spodobnost za uspeh pri spopadanju z okolijskimi zahtevami in pritiski (Bar-On, 1997; v: Joseph in Newman, 2010).

Čustveno inteligentnost lahko razdelimo na štiri dimenzije:

• zaznavanje čustev,
• razumevanje čustev,
• uporaba čustev in
• uravnavanje čustev.

Razlika med osnovno izraženo čustveno inteligentnost in nadpovprečno čustveno inteligentnostjo glede na posamezne dimenzije je prikazana v spodnji tabeli.

	Osnovna izraženost			Visoka izraženost
Upravljanje s čustvi	Sprejemanje prijetnih in neprijetnih čustev	Sposobnost prilagajanja čustev glede na zaznano uporabnost v določeni situaciji	Reflektivno spremljanje čustev pri sebi in drugih	Upravljanje z lastnimi čustvi in čustvi drugih
Razumevanje čustev	Označevanje čustev, prepoznavanje podobnosti in razlik med čustvi pri sebi in drugih	Interpretiranje pomena emocij	Razumevanje kompleksnih čustev (hkratno doživljanje različnih čustev, kombinacija čustev)	Sposobnost prepoznavanja prehajanja med emocijami
Uporaba čustev	Usmerjanje pozornosti na pomembne informacije o odnosu med osebo in okoljem	Doživljanje jasnih čustev, ki lahko služijo kot sredstvo za presojanje in občutja, ki zadevajo spomin	Doživljanje razpoloženj odvisno od posameznikove perspektive	Spodbujanje doživljanja različnih čustvenih stanj, ki vplivajo na različne stile mišljenja
Zaznavanje čustev	Prepoznavanje in razlikovanje med čustvi preko fizičnih stanj, občutkov in misli pri sebi in drugih	Prepoznavanje čustev pri drugih ljudeh, umetniških delih ipd. skozi jezik, zvok, zunanjost in vedenje.	Natančno izražanje čustev in potreb, povezanih s čustvi	Razlikovanje med iskrenim in neiskrenim izražanjem čustev

Čustvena inteligentnost in delovna uspešnost

Joseph in Newman (2010) v svojem prispevku predstavljata kaskadni model čustvene inteligentnosti, s katerim razlagata povezavo med tremi dimenzijami čustvene inteligentnosti in delovno uspešnostjo. Uravnavanje čustev predstavlja osrednjo dimenzijo modela čustvene inteligentnosti, ki vpliva na delovno uspešnost.

Pojem uravnavanja čustev se nanaša na proces, s pomočjo katerega posameznik vpliva na to, katera čustva doživlja, kdaj jih doživlja, na kakšen način jih doživlja in način, kako jih izraža (Gross, 1998; v: Joseph in Newman, 2010). Uravnavanje čustev se povezuje z delovno uspešnostjo preko spodbujanja čustvenih stanj, ki imajo pozitiven učinek na delovno uspešnost. Tako uravnavanje čustev predstavlja orodje, ki nam omogoča doživljanje in vzdrževanje pozitivnih čustvenih stanj, ki pozitivno vplivajo na delovno uspešnost (Fredrickson, 2001; v: Joseph in Newman).

Tsai, Chen in Liu (2007; Joseph in Newman, 2010) navajajo, da pozitivna razpoloženja vplivajo na delovno uspešnost preko spodbujanja medosebnega vedenja (nudenje pomoči sodelavcem) in motivacijskih procesov (samoučinkovitost in vztrajnost). Proces uravnavanja čustev omogoča posamezniku, da doživlja in vzdržuje pozitivno čustveno stanje, ki nato spodbuja prosocialna vedenja in motivacijo ter tako ugodno vpliva na delovno uspešnost.

Kaskadni model čustvene inteligentnosti (Joseph in Newman, 2010) opredeljuje vzročni odnos med tremi dimenzijami čustvene inteligentnosti ter delovno uspešnostjo. Osebnostne dimenzije (vestnost, čustvena stabilnost) ter kognitivne sposobnosti predstavljajo pomembne predhodnike procesov čustvene inteligentnosti.

Čustvena inteligentnost in timsko učenje

Čustvena inteligentnost tima je povezana z učenjem tima preko psihološko varnosti. Visoka raven čustvene inteligentnosti znotraj tima omogoča članom, da se zavedajo in reflektirajo čustva drugih ter  upravljajo s svojimi čustvi in čustvi drugih. Gosh, Shuck in Petrosko (2010) izpostavljajo pomembno vlogo čustvene inteligentnosti v ustvarjanju zaupljivega okolja, katerega rezultat je boljše učenje tima in višja raven produktivnosti. Z drugimi besedami, čustvena inteligentnost znotraj tima pomaga graditi ugodno okolje za učenje, znotraj katerega člani tima delijo in uravnavajo pozitivna (npr. sreča, entuiziazem) in negativna (npr. anksioznost, sram) čustva (Gosh, Shuck in Petrosko, 2010).

Psihološko varno delovno okolje omogoča članom tima, da vzpostavijo zaupanje in prispevajo k pozitivni organizacijski klimi. Pozitivna organizacijska klima pa spodbuja delovno uspešnost in zavzetost zaposlenih.

Čustvena inteligentnost in vodenje

Rosete in Ciarrochi (2005) navajata naslednje ugotovitve o povezanosti med čustveno inteligentnostjo in vodenjem:

• Čustvena inteligentnost se povezuje s transformacijskim vodenjem.
• Vodje, ki imajo višje razvito čustveno inteligentnost dosegajo boljše poslovne rezultate in podrejeni jih zaznavajo kot bolj učinkovite.
• Vodje z višjo čustveno inteligentnostjo so bolj učinkoviti pri vodenju ljudi.
• Čustvena inteligentnost se zmerno povezuje z naslednjimi osebnostnimi značilnostmi vodje: toplina, previdnost in socialna drznost.
• Čustvena inteligentnost se pozitivno povezuje z verbalno inteligentnostjo, praktično inteligentnostjo ter splošno inteligentnostjo.

Če vas zanima vloga čustvene inteligentnosti pri vodenju vam priporočamo ogled videa:

Več o tem si lahko preberete v naslednjih člankih:

Gosh, R., Shuck, B. in Petrosko, J. (2010). Emotional intelligence and organizational learning in work teams. Journal of Management Development, 31 (6).

Joseph, D. L. in Newman, D. A. (2010). Emotional Intelligence: An Integrative Meta-Analysis and Cascading Model. Journal of Applied Psychology, 93(1).

 Rosete, D. in Ciarrochi J. (2005). Emotional Intelligence and its relationship to workplace performance outcomes of leadership effectiveness. Leadership and Organization Development Journal, 26(5).

Tina Zakrajšek

Tina je zaključila magistrski študij psihologije v Ljubljani. Na začetku študija se je zanimala predvsem za klinično psihologijo, v zadnjem času pa jo zanima  predvsem področje psihologije dela in organizacije. Rada se loteva novih izzivov in raziskuje neznano. Rada bere, potuje, spoznava nove ljudi in pridobiva izkušnje na različnih področjih.