Pišeta: Barbara Osredkar in Klavdija Zupančič

»Največja nevarnost za večino nas ni, da si postavljamo previsoke cilje in jih nato ne dosežemo, temveč to, da si zastavimo prenizke, ki jih uresničimo.«
(Michelangelo)

Vsak izmed nas je zagotovo že kdaj razmišljal, kje si želi začeti svojo karierno pot oziroma, kje bi si želel delati. To vprašanje smo si zastavili tudi v tem prispevku. Na izbiro smo imeli veliko organizacij, zato smo si postavili pogoj, da mora biti v izbrani ustanovi dobra organizacijska kultura. Po pregledu vseh možnih izbir smo našli primer dobre organizacijske kulture na Upravni enoti Krško. Tam so si postavili visok cilj, sicer na prvi vtis zelo težko uresničljiv, pa vendar jim je uspelo. Uspelo jim je okrepiti organizacijsko kulturo tako močno, da so lahko navdih tudi drugim.

Na začetku prispevka je pomembno, da sploh vemo, kaj je organizacijska kultura. Organizacijska kultura je globlja raven temeljnih predpostavk in prepričanj, ki so skupne članom organizacije in delujejo na nezavedni ravni.

Na kakšen način opravljajo dobro prakso na Upravni enoti Krško (v nadaljevanju UE), smo izvedeli s pomočjo pogovora z mag. Nino Hadžimulić, ki je tam zaposlena. UE Krško je ena izmed 58 upravnih enot v Sloveniji, ki je kot državni organ na lokalni ravni na podlagi zakona pristojna odločati na prvi stopnji o pravicah, obveznostih in drugih pravnih koristih strank iz državne pristojnosti. Upravne storitve s področja petih ministrstev izvajajo za območje dveh lokalnih skupnosti, in sicer Občine Krško in Občine Kostanjevice na Krki. UE Krško je organizirana v treh oddelkih: za upravne notranje zadeve, za prostor in občo upravo ter za gospodarstvo in kmetijstvo.

Pomemben mejnik, ki je prispeval h krepitvi organizacijske kulture na UE Krško, se je zgodil leta 2003, ko se je vodstvo UE Krško odločilo, da bo na področju delovanja naredilo korak naprej in izboljšalo svoje poslovanje. Začeli so z notranjim razvojem organizacije, prepoznavo poslanstva, postavitvijo vizije in spodbujanjem inovativnosti uslužbencev. Poleg tega so se odločili, da želijo izboljšati poslovno urejenost, uvesti preglednejše delovanje, sistematično zbiranje potrebnih podatkov ter nove pristope pri reševanju problemov. Bistveno za ta prispevek je, da so se odločili zgraditi novo organizacijsko kulturo. Vsi omenjeni ukrepi naj bi jim dolgoročno omogočali vzpostavitev pogojev za uspešnejše upravljanje z viri in stroškovno učinkovitost.

Na podlagi omenjene odločitve si je vodstvo UE Krško zastavilo dva cilja, ki sta bila zelo pomembna pri gradnji njihove organizacijske kulture. Prvi cilj je krepitev organizacijske kulture na podlagi njihovega osrednjega vodila strateškega delovanja, ki je zagotavljanje zakonite in kakovostne storitve. Njihova vizija se glasi: »S strokovnim in prijaznim delom ter družbeno odgovornim delovanjem zagotavljamo odlične upravne storitve.«

Politika njihove kakovosti temelji na predpostavki, da vsi uslužbenci s svojimi vrednotami, odgovornim delom, spoštovanjem in medsebojnim sodelovanjem tvorijo celoto – »mozaik«. Vsak izmed njih pomembno prispeva h kakovosti upravnih storitev, ohranjanju in nadgrajevanju odličnosti pri izvrševanju upravnih postopkov in storitev ter opravljanju drugih nalog.

Drugi pomembni cilj, ki so si ga postavili, je učinkovito upravljanje virov UE, s katerim so želeli preoblikovati UE Krško iz tradicionalne birokratske organizacije v sodoben organ javne uprave. Poleg izvajanja svojega zakonskega poslanstva, to je odločanje o upravnih zadevah na prvi stopnji in izvajanje drugih upravnih nalog iz državne pristojnosti, pa preoblikovanje zajema tudi svetovanje uporabnikom pri upravnih storitvah iz pristojnosti UE. Njihovo mnenje je, da kakovost delovanja ustvarjajo vsi uslužbenci.

Dobra organizacijska kultura, ki so jo dolgo razvijali, temelji na vrednotah znanja, strokovnosti in timskega dela. Vodstvu je uspelo to doseči s pomočjo lastnega razvoja, usposabljanja in z lastnim zgledom. Prepričani so, da spodbujanje medsebojnega sodelovanja, spoštovanja in udejanjanje pozitivnih vrednot vodi k uspehu, izpolnjevanju pričakovanj in zadovoljstvu vseh udeleženih. Ravno zato je osnovno vodilo njihovega dela in strategije »vodenje z lastnim zgledom«.

EU Krško je bila prva v javnem sektorju, ki je sprejela lastni Kodeks etike UE Krško. To so storili celo pred uveljavitvijo Kodeksa etike javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti. Kodeks etike UE Krško usmerja medsebojna moralno-etična ravnanja uslužbencev v odnosu do strank, drugih državnih organov in lokalnih skupnosti ter drugih udeleženih s strani UE. Namenjen je spodbujanju in krepitvi profesionalne etike in organizacijske kulture kot del identitete upravne enote. Kljub vsem dejavnikom, ki vplivajo na njihovo delovno okolje (npr. zmanjšanje plač in nižji materialni stroški), jim uspeva izvajati upravne storitve v celoti v skladu s predpisi.

Med uslužbenci UE Krško se je kot posledica prenove organizacijske kulture pokazala prisotnost visoke zavesti o pomenu kakovosti in odličnosti ter prizadevanje za kakovostno in profesionalno opravljanje dela, ki je vpeto v način razmišljanja, dela in vedenja pri vsakodnevnem delu. Zadovoljstvo uslužbencev se je v zadnjih letih povečevalo. Povprečna ocena zadovoljstva, ki je bila podana na podlagi ankete v letu 2012, je bila kar 4,4 in je bila za 10 % višja od povprečja ocen zadovoljstva uslužbencev vseh UE (najvišja možna ocena zadovoljstva, tako pri zaposlenih kot tudi pri strankah, je 5). Podatki iz preteklih let vseskozi kažejo visoko stopnjo zadovoljstva, ki je celo višja od povprečja ostalih upravnih enot, kar je razvidno tudi iz grafa.

Zadovoljstvo državljanov je vidno tudi v Knjigi pohval in pritožb, saj tam beležijo predvsem pohvale tako v zvezi s svetovanjem glede upravnih storitev kot tudi za profesionalnost, prijaznost in ravnanje zaposlenih, s katerimi so bili v stiku.

Menimo, da je pomembno, da se v delovnem okolju dobro počutimo, saj tam preživimo veliko časa. Na naše počutje vpliva organizacijska kultura, ki je prisotna tam, kjer smo zaposleni. Po temeljitem razmisleku in preučevanju različnih organizacij lahko za UE Krško zagotovo rečemo, da gre za organizacijo, v kateri bi z veseljem delali.

Z UE Krško nam je bilo v veselje sodelovati. Pomembno se nam zdi, da se o takšnih dobrih praksah piše in govori. V današnjem času se organizacije, predvsem v javni upravi, premalo trudijo ustvarjati takšno organizacijsko kulturo, kot jo imajo na UE Krško. Pa bi se seveda morale! Vprašati se moramo, zakaj je tako. No, mogoče pa več o tem v naslednjem prispevku.

Več o psihologiji dela v javni upravi si lahko preberete v Praktikumu.

 __________________________________________________________

Barbara Osredkar je prostovoljka v društvu Ključ in veliko prostega časa nameni petju v pevskem zboru Cum anima, kjer se je naučila tudi discipliniranega dela, kolektivne zavzetosti za dosego določenih ciljev in nasploh navad, ki v življenju pridejo še kako prav.

 

Klavdija Zupančič poleg študija opravlja tudi študentsko delo, ob katerem pridobiva nova znanja in življenjske izkušnje. V prostem času se rada rekreira. Najraje ima dolge sprehode s svojo psičko v družbi prijateljev.