Piše: Sanja Sever

Kava je skuhana, računalnik v polni pripravljenosti, pred mano pa kopica neurejenih papirjev. Okoli mene božji mir, iz daljave je slišati tiktakanje stenske ure v dnevni sobi. Ljubljanske ulice so se zavile v temni mrak, skozi katerega naletavajo nedolžne snežinke. Pri sosedih v stolpnici nasproti ni možno videti niti ene prižgane luči. Ni zgodnja jutranja ura, saj digitalna ura v desnem spodnjem kotu namizja kaže 2:42.

Po dolgem času ponovno delam ponoči. Nisem fizično v službi, ampak je služba pri meni doma. Toliko obveznosti se je nabralo v zadnjem obdobju in vsi tisti mini »to-do« seznami so se sčasoma spremenili v en velik, dolg in pisan seznam, v katerem je kar nekaj klicajev! Moj planer je zadnje čase zelo popisan in zapolnjen s številnimi roki, katerim ne smem dopustiti, da me prehitijo. Zato torej delo ponoči. Kljub današnjemu/včerajšnjemu delu na fakulteti in na »študentskem šihtu«, sem še vedno budna. Komajda, a vztrajam. Pravzaprav je tale zapis nekakšen mentalni odmor med posameznimi opravili. Razpis za en projekt je dokončan, končna recenzija za Paniko tudi, sedaj pa me čakata še delo za drug projekt, obdelava fotografij za razstavo in priprava magistrske dispozicije. Veliko dela, ni kaj. Ampak, ali bom danes sploh spala? Sprašujem se, kako bi lahko preprečila svoje nepotrebno delo ponoči, saj telo in možgani potrebujejo svoj počitek.

Tale moja večopravilnost (ang. multitasking) ni obrodila sadov, saj sem v preteklih tednih počela toliko stvari naenkrat, da posledično nisem optimalno izpeljala pravzaprav niti ene stvari do konca. Priznam, to je posledica slabe organizacije časa. Ena kava tu, predolg sestanek tam, predvčerajšnje poležavanje pred televizijo in večni izgovor »jutri bom pa res to naredila«! Kako naj bolj učinkovito izrabim svoj (prosti) čas, da ne bom še ena žrtev prokrastinacije ali po domače povedano odlašanja?

Na svojo belo tablo, ki visi pred mano, sem si po pregledu številnih člankov izpisala deset najpomembnejših načel optimalnega časovnega upravljanja (ang. time management) in dovolite mi, da jih podelim z vami.

1. Določi najpomembnejše naloge.

V kopici svojih »must-do« stvari bi bilo dobro določiti tiste najnujnejše ali tiste, katerih rok se nezadržno bliža. Najpomembnejše rešite sedaj, ostalo pride na vrsto kasneje.

2. Ne zaveži se preveč projektom.

Malo pozno razmišljati o tem, kajne? Iz mojega primera se lahko naučite, da preveč stvari naenkrat lahko človeka psihično obremeni in mu krati dragoceni nočni spanec. “Ena stvar naenkrat in to kakovostno” naj bo vaš moto v nadalje.

3. Imej časovni razpored.
   

Včasih je kar težko predvideti, koliko časa ti bo določeno opravilo vzelo. Pa vendarle naj bi sprotno in dosledno delo bilo v pomoč, da posameznik ne le vestno opravi svoje delo, marveč se tudi ne obremeni ali pa izgubi svoje storilnostne motivacije.

4. Dopuščaj časovno možnost »nepričakovanim stvarem«.

To so vse tiste podaljšane kave, predolgi sestanki, odlični filmi na televiziji in nujni klici iz službe. Ne glede na to, kako ste zasedeni, ne pozabite, da je življenje nepredvidljiva zgodba s številnimi nepredvidljivimi okoliščinami, ki nas včasih odvrnejo z naše poti.

5. Časovni roki naj bodo realistični.

Tako kot Rim ni bil zgrajen v enem dnevu, tudi obsežnejši projekti ne bodo dodelani v kratkem časovnem obdobju. Ljudje tu delamo veliko napak, ko si postavljamo prestroge končne roke, kljub zavedanju, da nekatere obveznosti terjajo več naše energije, poglobljenosti in vložka.

6. Pusti razvade …
   

Celo med pisanjem tega prispevka sem nekajkrat pogledala v svoj e-poštni predal ali pa osvežila »Knjigo obrazov«. Spet ti kradljivci časa! Samodisciplina in dobro razvit občutek nadzora sta tukaj lahko v veliko pomoč.

 

7.   … in razvij navade.

Star slovenski pregovor pravi, da je stara navada železna srajca. Drži, saj so stare navade lahko zelo trdovratne za različne spremembe. So pa nove navade še bolj trdovratne v smislu, kako jih sprejeti za svoje, del svojega sveta in ne kot tujek, ki se nam vsiljuje. Različni raziskovalci poročajo o tem, da naj bi posameznik razvil navado v približno 21-ih dneh.

 

8. »Hvala za rože, ampak NE hvala«.

Včasih je težko reči določenim stvarem preprosto ne. Tako majhna beseda, a tako močna in žal predvsem negativno obarvana. Tu se je dobro zavedati svojih lastnih zmožnosti, razpoložljivega časa in predvsem pretehtati, kaj nam bo določena zadeva prinesla. Bo to nova izkušnja? Nov razdelek v življenjepisu? Nova objava na LinkedIn profilu? Širjenje duha? Nadgradnja znanja? Ne glede na odgovor imejte v mislih predvsem to, da v kopici stvari, ki jih »morate« opraviti, so prisotne tudi tiste, ki jih lahko brez slabe vesti zavrnete. Tudi preprost »nimam časa« bo dovolj.

9. Tudi drugi so zraven.

Narava sodobnega dela narekuje predvsem skupinsko, pa tudi timsko obliko dela. Ne delajte istih napak in ne prevzemajte večine dela nase. Velikokrat se dogodi, da prevzamemo več nalog, ker morda ne zaupamo sodelavcem ali pa želimo preprosto delati več. Če je projekt skupinski, naj to počnejo vsi. Tudi v domačem gospodinjstvu s partnerjem, otroci in še kakšnim članom razširjene družine je tako. Obenem pa priznanje, da potrebujete pomoč ni odraz šibkosti, ampak dobrega zavedanja, kje so vaše meje.

10. Čas za delo in čas za »zabavo«.

Tale »zapoved« je ena mojih najljubših. Nič ni narobe, če si poleg dela vzamete odmor. Ali ste vedeli, da četudi v določenem trenutku ne delate, ampak razmišljate o delu, se vaše telo na fiziološki ravni odziva enako, kot če bi dejansko delali? Nenehno premlevanje o tem, kaj morate storiti in kam poklicati vam bolj škodi kot koristi. Počitek po delu je eno pomembnejših »opravil«, ki bi ga bilo dobro razviti kot svojo navado. To ne pomeni zgolj poležavanje pred televizijo ali brskanje po spletu, ampak vse tiste aktivnosti, tekom katerih lahko dejansko odklopite svoje preobremenjene misli. Tudi popoldanski spanec sodi sem.

Tako, članek je spisan in še ena stvar na mojem seznamu odkljukana. Zdaj pa me v naslednjih 21-ih dneh čaka trdo delo učinkovitega upravljanja z lastnim časom. Pa bo to postala moja dolgotrajna navada? Pričnimo najprej z osnovno fiziološko potrebo po A. Maslowu: s spanjem. Pa lahko noč oziroma dobro jutro.

_________________________________________

 

Sanja Sever

Urednica tega in onega, prostovoljka, tutorka in tik pred pred zaključkom magistrskega študija Psihologije. Sveže zaljubljena v jogo, fotografijo in v svoje najljubše opravilo: pisanje. Odvisna od kave in od nasmejanih ljudi.