Piše: Eva Boštjančič

In kaj je danes modno v delovnih organizacijah? Včasih smo merili in želeli vplivati na delovno zadovoljstvo, danes pa iščemo zavzete in odgovorne zaposlene.

Zavzetost ni zadovoljstvo, zavzetost je več kot zadovoljstvo, saj ji je dodana še motivacijska sestavina. In poleg tega, da zaposleni svoje delo opravljajo zelo zavzeto, od njih delodajalci pričakujejo tudi, da se vedejo odgovorno ter v skladu z lastnimi etičnimi načeli in načeli organizacije.

Kje se kalijo odgovorni zaposleni prihodnosti?

Gotovo ne v družinah, v katerih starši otrokom pri petih letih še režejo meso na koščke, jim ne pustijo, da si sami izberejo delovno nalogo pri čiščenju stanovanja, jim ne dovolijo, da se sami zjutraj oblečejo, in jim ne zaupajo, da bi sami odšli v sosednjo trgovino po francoski rogljiček.

Prihodnje odgovorne zaposlene težko iščemo med osnovnošolci, ki jim očetje pomagajo graditi in barvati gradove iz lepenke, ki jim mame pišejo zdravniška opravičila, ko so špricali pouk, ko jih starši peljejo od doma do šole, od šole do telovadnice, od telovadnice do doma. Težko jih bomo našli tudi med dijaki, katerih starši pridejo v šolo po informacije o primernosti izobrazbe učitelja ali poizvedujejo, kako njihovi polnoletni otroci najlaže popravijo trdo zabetonirano negativno oceno.

Ne bomo jih našli med dijaki, ki ne znajo našteti treh hišnih opravil, ki jih redno opravljajo doma ter s tem prispevajo svoj čas in trud k družinski blaginji, in tudi ne med tistimi, ki jih učitelj zaloti pri plonkanju, sami pa se izgovarjajo na svojega soseda.

Na fakulteti je takšnih »modno« odgovornih študentov tudi bore malo. Med njimi je veliko takih, ki hodijo na fakulteto zato, ker to od njih pričakujejo drugi, naj bodo to njihovi starši ali pa širša družba. Obvezno navzočnost na vajah jim podpisujejo bolj pridni ali pa odgovornejši kolegi. Najdemo tudi takšne, ki sanjajo o vrhunski karieri, a zdaj, ko so na začetku, se jim zdi vzeti osnovno študentsko delo nepotrebno zapravljanje časa. Slabe ocene pripisujejo slabim učbenikom, neustrezni profesorjevi razlagi, neprimernim delovnim razmeram. Srečati študenta, ki bi določen izpit naredil slabo in za to iskal razloge pri sebi, je prava redkost.

Mlade naučite samostojnosti

In s časom ti otroci, učenci, dijaki, študenti dozorijo in polni novih pričakovanj iz šolskega sistema prestopijo v delovno okolje – ki si želi zaposlovati predvsem odgovornega zaposlenega, ki bo delal zavzeto in odgovorno. Glede na prej napisano se sprašujem, kje bodo kadrovski strokovnjaki iskali takšne kandidate. Zanima me, ali bo možno napake vzgoje in izobraževanja pozneje pri delu nadoknaditi in popraviti. In najbolj optimistično – kakšna bo dodana vrednost teh zaposlenih pri ustvarjanju medosebnih odnosov kot tudi pri oblikovanju poslovnih rezultatov?

In še za bolj optimističen konec – verjamem, da lahko ustrezna vzgoja in izobraževalni sistem oblikujeta odgovorne mlade odrasle. Predvsem je nujno, da že v najzgodnejših letih otroke učimo, da postajajo vsak dan bolj samostojni, seveda v skladu z njihovimi razvijajočimi se sposobnostmi. Šolajoči mladini moramo dati priložnost, da se sama prebija čez ovire in izzive učenja in da učitelji usmerijo svojo dodatno energijo v njihovo opolnomočenje, ne le v informiranje staršev. Prav je, da se mladi učijo na svojih napakah, s tem rastejo, zorijo in si tako oblikujejo pozitivno samopodobo. Če sprejmeš odgovornost za svoje napake, boš z veseljem sprejel odgovornost tudi za svoje rezultate dela. Ja, odgovornosti ne moremo razviti z udeležbo na enodnevni delavnici, najlaže pa jo razvijamo ob opazovanju in s posnemanjem. Vedimo se odgovorno kot starši, kot prijatelji in vsekakor kot zaposleni!

Razmišljanje je bilo objavljeno v tiskani izdaji Financ, 14. 12. 2015