Blog

Prenašamo znanja iz znanosti v prakso

Piše: Eva Boštjančič

Pred osmimi leti, ko sem prehajala iz desetletne zaposlitve v realnem sektorju na akademsko področje na Oddelek za psihologijo, me je kolegica iz kadrovske službe opomnila, da bi bilo dobro ter hkrati tudi zelo zaželeno, da bi znanost bila korak pred prakso oziroma, da bi lahko znanost aktivno opozarjala na probleme, jih ažurno raziskovala ter tudi nudila podporo praktičnemu razvoju in delu. Kolegica je tudi omenila, da ve zelo malo, pravzaprav nič, kaj se na področju psihologije dela in organizacij v Sloveniji dogaja v danem trenutku. Poslušala sem jo in si mislila, da je gotovo težko biti korak pred praktiki, ki so v delovnih organizacijah dnevno vpeti v mednarodno mrežo strokovnjakov in številnih praks, ki so morda še v povojih, a se že uveljavljajo v poslovnem svetu ter iz sveta prodirajo k nam ali pa se rojevajo prav v slovenskih poslovnih okoljih.

Preden sem začela predavati ter voditi seminarje pri predmetih Kadrovska psihologija in Organizacijska psihologija, sem se odločila ter si obljubila, da bom študente pri njihovem študijskem delu usmerjala in vzpodbujala, da svoje raziskovalne naloge kot tudi svoja razmišljanja objavljajo. Čemu bi nekdo 14 dni raziskoval npr. proces prezaposlovanja (angl. outplacement), o tem postopku našel vrsto najsodobnejših raziskav, povzel najbolj uporabljene metode, razmišljal o etičnem vidiku, nato pa bi te izsledke prebral in ocenil le profesor.

Študijski pristop študentov psihologije je ponavadi zelo analitičen in sistematičen, njihovi pisni izdelki pa mladostno sveži, berljivi in zanimivi. Tako jih še danes vzpodbujam, kot tudi moje druge kolegice in kolega na Katedri za psihologijo dela in organizacij, da študenti “puščajo sledi” za sabo oziroma za svojim delom na Filozofski fakulteti:

  • Tako študenti višjih letnikov oblikujejo seminarsko nalogo o določenem področju, temi ali morda le strokovnem izrazu s področja psihologije dela ter svoj zapis objavljajo na slovenski Wikipediji (tudi v letošnjem študijskem letu so dodali kar veliko novih vsebin).

  • Študenti skozi študijski proces analizirajo obstoječe psihološke vprašalnike ter jih pregledno predstavljajo v seminarskih nalogah (najdete jih na tej povezavi).
  • Zanimive, sodobne ali pa zgolj uporabne psihološke vsebine oblikujejo v seminarsko nalogo, ki ima atipično obliko, saj je prenešena na kratek, od tri do pet minut trajajoč film, ki ga objavijo na kanalu YouTube.

  • Pred koncem študija pa se zakopljejo med informacije, ki jih ponuja predvsem svetovni splet, ter iščejo vsebine s področja kadrovske in organizacijske psihologije, ki so v Sloveniji še dokaj nepoznane ali še ne dovolj pogosto uporabljene ter tako opozarjajo npr. na uporabo mobilnih telefonov v poslovnem svetu, na nudenje psihološke podpore zaposlenim, uporabo igrifikacije pri delu, vpliv sodobnih tehnologij na delovanje zaposlenega, uporabo sodobnih selekcijskih postopkov…. Na enem mestu želijo zbrati številne informacije, povzeti praktične primere, narediti pregled najnovejših znanstvenih študij ter vse to združiti v besedilo, ki ga najprej predstavijo svojim kolegicam in kolegom, kasneje pa je uporabno tudi za psihologe ter druge strokovnjake, ki delajo v kadrovski in organizacijski praksi.

In nenazadnje, a zelo pomembno – s puščanjem sledi o lastnem študijskem
delu si lahko študentka ali študent že začne graditi in oblikovati lastno blagovno znamko, ki jo/ga bo pri iskanju zaposlitve predstavila tako, kot si ona/on želi, kot osebo, ki je poleg vseh drugih dobrih lastnosti tudi kompetentna (analitična, pismena, kritična) na
določenem psihološkem področju.

Advertisements