HRM

Masovni podatki v kadrovanju

Kaj so masovni podatki? V dandanašnjem svetu skorajda z vsakim dejanjem, pa če je to v fizičnem svetu ali pa na spletu, puščamo digitalne sledi, ki raziskovalcem lahko veliko povedo o vedenju in lastnostih posameznika, ki jih je pustil. Ideja masivnih podatkov (ang. big data) je torej zbiranje teh digitalnih sledi, ki jih je nato moč analizirati.

Take informacije zbirajo zelo raznolika podjetja, v raznolike namene. Najbolj pogosta oz. razširjena je raba na strankah ali kupcih – preko analize masivnih podatkov želijo podjetja optimizirati ali povečati prodajo preko spoznavanja kupcev in njihovih nakupovalnih vedenj. S tem, ko sledijo trendom nakupov in nakupovalnih vedenj, lahko prodajna podjetja napovedujejo prodajo nekega svojega izdelka; napovedujejo, ali bo prišlo do menjave ponudnika (npr. v mobilnem ali telekomunikacijskem podjetju lahko sklepajo, ali bo nek ponudnik želel menjati naročniški paket). Za izboljšanje poslovnih procesov lahko na podlagi trendov na družbenih omrežjih, pogostih iskalnih gesel v različnih brskalnikih  in celo na podlagi vremenske napovedi predvidevajo, kaj se bo prodajalo in torej s čim je vredno zapolniti skladišče. O široki uporabi priča tudi dejstvo, da z masivnimi podatki razpolaga in operira tudi policija v večjih mestih in sicer v namen lovljenja kriminalcev ali napovedovanja kriminalne aktivnosti. Podobno jih lahko banke uporabijo za odkrivanje nelegalnih transakcij bančnih kartic (Murr, 2015). Masivni podatki pa so vse bolj uporabni tudi v kadrovski službi organizacije, npr. za pridobivanje, trening zaposlenih, ohranjanje delovne sile, ugotavljanje učinkovitosti, razvoj, načrtovanje nasledstva, načrtovanje posameznikove karierne poti ipd. (Roberts, 2013).

Psiholog lahko koristi napredke v tehnologiji na mnoge načine, tako v pomoč zaposlenim kot vodstvu oz. organizaciji sami. Razširitev družabnih omrežij, predvsem tistih namenjenih strokovnem povezovanju (npr. LinkedIn), psihologu lahko koristijo za rekrutacijo in selekcijo primernih kandidatov ter preverjanje določenih informacij. Glede na tehnološki porast in napredek v družbi lahko psiholog predvideva potrebe, ki jih bo imela organizacija, določena delovna mesta znotraj nje ali celo zaposleni sami. Z razvojem programov simulacije lahko izobražujemo zaposlene kako ravnati v situacijah, ki so preredke ali preveč nevarne, da bi jih njim zares izpostavljali. Precej nova, predvsem na kadrovskem področju, pa je uporaba masivnih podatkov, ki je bila do sedaj v uporabi predvsem v oddelkih za razvoj in marketing. Vendar so lahko te informacije zelo priročne tudi za psihologa, o čemer govori seminarska naloga Maje Vovko.

pexels-photo-147408

Advertisements