Tujina, moja službena domovina

Povratek z dela v tujini

Pišeta: Petra Krašovec in Sabina Zidanšek

V zadnjem času se vse več posameznikov odpravlja na delo v tujino, a se le redki zavedajo, da je vrnitev v domovino lahko težja kot odhod v tujo državo. Tisti, ki se po krajšem ali daljšem obdobju dela izven meja Slovenije vračajo domov, morajo biti pozorni na marsikateri vidik življenja, ki se morda zdi samoumeven, a je kljub vsemu še kako pomemben.

Podobno kot odhod v tujino tudi vrnitev v matično državo prinaša čustvene obremenitve, ki lahko za določene ljudi predstavljajo velik problem. Veliko tistih, ki so delali v tujini, navaja, da se jim je povratek domov zdel še nekoliko težji kot odhod v tujino. Pomembna je tudi socialna mreža, ki jo ima posameznik. Nujno je zavedanje, da se odnosi ne ohranjajo sami po sebi in da je med bivanjem v tujini odnose treba vzdrževati, da trajajo tudi do trenutka, ko se posameznik vrne domov. Že ob načrtovanju odhoda je treba razmisliti, s katerimi ljudmi, tj. znanci, prijatelji in sorodniki si posameznik želi obdržati stike med bivanjem v tuji državi, poleg tega pa se tudi odločiti, na kakšen način jih bodo ohranjali (socialna omrežja, telefonski pogovori, načrtna srečanja v tujini ali doma ipd.). Medtem ko okolica pričakuje, da se vrača isti človek, povratnik predvideva, da se vrača v povsem isto okolje, kar pa ne drži. Oseba, ki živi in dela v tujini se osebnostno in strokovno razvije, spremeni se njegov odnos do ljudi in sveta. Drugačno pa postane tudi njegovo domače okolje in družba sama, kar lahko ob povratku povzroči kulturni šok, ki ga posameznik ni pričakoval.Oseba, ki se vrača v domovino, mora načrtovati, kje bo bivala, ali jo čaka staro prebivališče ali si mora zagotoviti novega, kako se bo spoprijela s finančnim stanjem, si poiskala novo službo itd. Pogosto se zgodi, da ljudje pred odhodom v tujino na nek način zaključijo z življenjem doma – izklopijo telefonske številke, zaprejo bančne račune, preusmerijo poštne pošiljke. Zaradi tega jih ob povratku čaka še mnogo administrativnih opravkov, ki terjajo svoj čas, denar in energijo. Strokovnjaki priporočajo, da si svoj prihod domov in iskanje nove službe povratnik olajša s tem, da začne iskati delo dovolj zgodaj pred vrnitvijo, in sicer s spremljanjem spletnih strani z objavami o prostih delovnih mestih (Zavod RS za zaposlovanje, mediji, agencije za zaposlovanje), z registracijo na spletnih portalih za iskanje zaposlitve in z izpolnitvijo vprašalnikov za vpis v bazo iskalcev zaposlitve pri Zavodu ali agencijah, z izdelavo življenjepisa, s katerim ustrezno predstavi pridobljene delovne izkušnje v tujini in s tem, da poskrbi za pisne reference delodajalcev in dokazila o zaključenem izobraževanju v tujini.

Obstajajo tudi posamezniki, ki se v domovino nočejo vrniti, a se morajo. Ob tem se spopadajo s konfliktom – privlačita ga uspeh in kariera v tujini, hkrati pa čuti odgovornost za družinske člane v svoji državi. Na odločitev ki jo sprejme, vpliva več dejavnikov, najpogosteje pa je odvisna od tega, kar mu je v danem trenutku pomembneje. Na dejstvo, ali se bo človek vrnil v domovino, vplivata dva dejavnika. Prvi je formalni in se navezuje na pogodbo o delovnem razmerju – ta je večinoma določena vnaprej in zajema določeno obdobje dela, vendar pa ga je mogoče tudi podaljšati. Drugi dejavnik je osebni in je povezan s posameznikovo prilagodljivostjo delu in življenju v tujini. Če se prilagoditev zgodi, se lahko bivanje v tujini podaljša, če nastopijo težave pa lahko to dolgoročno povzroči stres, izgorelost, slabšo delovno učinkovitost in manjšo pripadnost delovni organizaciji, kar se kaže v slabših poslovnih rezultatih in nezadovoljstvu tako na strani zaposlenega kot delodajalca. V takem trenutku je optimalno, da začne posameznik iskati nove možnosti in ena izmed teh je lahko tudi povratek v domovino ter v domače delovno okolje.

 

Posamezniki, ki se vrnejo domov, običajno nimajo težav z iskanjem nove službe, saj imajo mednarodne izkušnje, ki jih delodajalci po večini zelo cenijo. Kljub vsemu se velikokrat zgodi, da zanimanje za te delovne izkušnje upade, saj jih ni mogoče uporabiti v njihovem delovnem okolju ali pa jih zaposlovalci ne cenijo dovolj. Zaposleni je v tujini najverjetneje prejemal tudi višje osebne dohodke, česar pa delodajalci v Sloveniji mnogokrat ne morejo zagotoviti. Povratnik si je tako primoran najti novo motivacijo za opravljanje dela, ki je plačano manj.

Pomoč pri vrnitvi z dela v tujini nudi EURES, ki deluje v državi, kjer posameznik dela in tudi v državi kamor se seli oziroma vrača. EURES (Evropski portal za zaposlitveno mobilnost) pomaga posameznikom pri administrativnih postopkih, ki spremljajo njegovo vrnitev v tujino. Namen portala je zagotavljanje informacij, svetovanja in storitev iskanja kandidatov/zaposlitve (usklajevanja ponudbe del in povpraševanja po njih) delavcem in delodajalcem kakor tudi državljanom, ki želijo izkoristiti prednosti, ki jih ponuja načelo prostega pretoka oseb. V evropskih čezmejnih regijah igra EURES pomembno vlogo pri informiranju in reševanju raznovrstnih problemov, povezanih s čezmejnim prevozom na delo in z njega, s katerimi se srečujejo delavci in delodajalci. Posameznikom pomaga pri iskanju zaposlitve pred vrnitvijo iz tujine s spremljanjem spletne strani z objavami prostih delovnih mest Zavoda RS za zaposlovanje, agencij za zaposlovanje in slovenskih medijev. Svetuje jim, da se registrirajo na spletne portale za iskanje zaposlitve in izpolnijo spletne vprašalnike za vpis v bazo iskalcev zaposlitve pri Zavodu ali agencijah za zaposlovanje in se pridružijo spletnim socialnim omrežjem na EURES (kot na primer: Facebooku in Twitterju). EURES pomaga posameznikom, da si priskrbijo ustrezne pisne reference delodajalcev in dokazila o zaključenem izobraževanju v tujini. Za regulirane poklice in na zahtevo bodočega delodajalca na osnovi uradnih prevodov dokazil pa posameznikom pomaga tudi sprožiti postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij ali vrednotenje v tujini pridobljene izobrazbe. EURES tako s svojo bazo svetovalcev omogoča, da lahko posamezniki lažje uredijo administrativne postopke v povezavi z vrnitvijo in jim s tem olajša vrnitev domov.

V nadaljevanju so predstavljeni statistični podatki o številu izseljenih in priseljenih Slovencev v zadnjih letih in njihovi izobrazbeni strukturi. Več kot 6000 slovenskih državljanov, starih 15 let ali več, se je v povprečju vsako leto izselilo iz Slovenije v zadnjih letih, približno polovica med njimi je bila zaposlenih oziroma so iskali delo. Hkrati se jih je vsako leto domov priselilo približno 2000, slaba tretjina med njimi je bila v aktivni dobi. Primerljivih podatkov za lansko leto še ni, dostopni pa kažejo, da se je trend nadaljeval.

Iz grafa je razvidno, da je število priseljenih državljanov RS bilo skozi leta dokaj stabilno, enega izmed vrhov pa je doseglo v tretji četrtini leta 2015. V istem času je bilo najvišje tudi število priseljenih tujcev. Število odseljenih državljanov RS in odseljenih tujcev je bilo najvišje proti koncu leta 2015 nato pa je nekoliko upadlo.

Iz grafa je razvidno, da je število odseljenih državljanov RS, ki so imeli končano le osnovno šolo naraščalo do leta 2012, nato pa upadalo. Število tistih, ki so imeli opravljeno srednjo šolo in so se iz Slovenije izselili, je do leta 2012 prav tako strmo naraščalo, nato pa rahlo upadalo do leta 2015. Število odseljenih, ki so imeli dokončano višjo ali visoko šolo pa je od leta 2011 do leta 2015 raslo. Število priseljenih, ki so imeli končano le osnovno šolo je od leta 2011 do 2015 nekoliko upadlo, število tistih, ki so imeli končano srednjo, višjo ali visoko šolo pa je upadalo do leta 2013 in nato nekoliko naraščalo do leta 2015.

Statistika kaže precejšnje preseljevanje aktivnega prebivalstva, trendi pa kažejo, da se razmere na tem področju v prihodnje ne bodo kaj dosti spreminjale. Da bo vrnitev v domovino kar se da enostavna, naj bo posameznik torej pozoren na:

  • zmanjševanje čustvenih obremenitev
  • ohranjanje socialne mreže
  • možen kulturni šok
  • ureditev prebivališča, finančnega stanja in nove zaposlitve
  • izogibanje konfliktom
  • uveljavljanje mednarodnih izkušenj

O opisani tematiki lahko informacije najdete tudi na naslednjih povezavah:

http://www.delo.si/gospodarstvo/kariera/se-pred-odhodom-z-mislimi-nazaj.html

https://psihologijadela.com/2017/02/08/se-pred-odhodom-na-tuje-z-mislimi-nazaj/

https://www.ess.gov.si/eures/iskalci_zaposlitve/vrnitev_po_zaposlitvi_v_tujini

http://www.delo.si/gospodarstvo/kariera/motiv-za-vrnitev-moznost-razvoja.html

https://ec.europa.eu/eures/public/sl/homepage

 

 

 

 

 

 

Advertisements