“Še preden odidete v tujino, morate vsaj približno vedeti, kdaj in kam se boste vrnili. In tudi, kje se boste zaposlili,” svetuje psihologinja Eva Boštjančič.
O povratku domov je potrebno razmišljati tudi z vidika socialne mreže. Zavedati se je treba, da se noben odnos sam od sebe ne bo ohranil, med odsotnostjo v tujini je odnose potrebno negovati in vzdrževati. Okolica pričakuje, da se vrača isti človek, povratnik pa, da se vrača v isto okolje. Vendar to ne drži. Posameznik, ki živi v tujini, se strokovno in osebnostno razvije, spremenita pa se tudi njegova domača okolica in družba, zato je povratek kulturni šok, na katerega posameznik ni pripravljen.
Posameznikom, ki se vrnejo, ni težko najti službe, saj imajo ti kandidati mednarodne izkušnje, kar je pri delodajalcih zelo cenjeno. Vendar se v delovnem procesu pogosto zgodi, da zanimanje za te izkušnje hitro upade, saj jih ne morejo uporabiti v njihovem delovnem procesu ali pa jih ne spoštujejo. Povratniki si morajo tako najti novo motivacijo za opravljanje manj plačanega dela, pojasnjuje Boštjančičeva. Več o načrtovanju pred odhodom v tujino si preberite v prispevku Dela.
Podobni prispevki na naši spletni strani:
https://psihologijadela.com/2016/02/06/o-odhodih-in-delu-v-tujini-tudi-v-oddaji-studio-ob-17h/
https://psihologijadela.com/2016/03/03/novost-knjiga-delo-v-tujini-tudi-v-e-obliki/
https://psihologijadela.com/2016/01/27/odsel-videl-zmagal/