V sodobnem globaliziranem svetu je vse več organizacij, ki delujejo mednarodno in zato potrebujejo tudi svoje zaposlene za delo v tujini. Če želijo biti konkurenčne in ekonomsko uspešne, bodo organizacije svojim zaposlenim, ki so v tujini, omogočile tudi psihološko podporo in svetovanje, ki bo posamezniku olajšalo delo in prehod v novo deželo ter novo kulturo. Tudi udeleženci v anketi na naši spletni strani so v večini (60%), izbrali odgovor, ki zajema največ psihološke podpore zaposlenim, ki odhajajo v tujino, kar pomeni, da se jim zdi pomembno, kako posameznik doživlja selitev v tujino in do kolikšne meri mu pri tem lahko pomaga organizacija.

Ko je posameznik pred selitvijo v tujino zaradi dela, je pomembno, da pridobi informacije o kulturi, v katero bo prišel, saj bo tako lahko prilagodil lastna pričakovanja glede navad in norm v določeni družbi. Delo bo steklo lažje in bolj učinkovito, zaposleni pa se bo najverjetneje tudi bolje počutil. Pogosto je za zaposlene, ki se selijo v tujino zaradi dela, zelo obremenjujoče tudi usklajevanje dela in družine. Nekateri se odločijo, da bodo odpotovali sami, spet z drugimi pa gre na pot vsa družina. Ne samo za zaposlenega, temveč tudi za njegove bližnje, je v vsakem primeru selitev v tujino stresen dogodek, ki ga lahko obravnavajo psihologi v organizacijah. S svetovanjem in podporo se zavzamejo za želje, potrebe in pričakovanja celotne družine in skupaj poskušajo najti cilj, ki bo ustrezal vsem.

Asimilacija v novi kulturi je lahko zelo težka, še posebej, če se zaposleni selijo v državo, ki je od njihove domovine zelo drugačna v vrednotah, normah, običajih. Kadar imajo posamezniki na voljo psihološko podporo tudi v težjih obdobjih prilagajanja na kulturo, je ta proces zanje lažji in se lahko bolje spoprimejo s težavami na delovnem mestu. Mnoge zaposlene pri selitvi v tujino skrbi, kakšne bodo razmere, ko se bodo vrnili  v domovino. Zato je pomembno, da psiholog v organizaciji pomaga pri tem, da se zaposlenemu zagotovi varno vrnitev domov in nazaj na delovno mesto. Spremeni se lahko tudi posameznikova socialna mreža ter odnosi z bližnjimi, prav zato je pomembno poudariti tudi proces vračanja domov in ponovnega prilagajanja.

Nekateri udeleženci v naši anketi se niso popolnoma strinjali s celostno psihološko obravnavo, ki jo organizacija lahko nudi posamezniku. Vseeno pa je le manjši delež (5%) odgovorilo, da zaposleni psihološke podpore sploh ne potrebujejo. Zaradi vse večje aktualnosti, hkrati pa novosti in manjše razširjenosti področja psihološke podpore ob odhodu na delo v tujino, študenti 2. letnika magistrskega študija psihologije na Filozofski fakulteti pod mentorstvom doc. dr. Eve Boštjančič organiziramo konferenco z naslovom Tujina, moja službena domovina. Na konferenci se bomo dotaknili tematik, kakršne so osebne izkušnje zaposlenih v tujini, strahovi, ki se Slovencem porajajo ob odhodu v tujino ter selekcije kandidatov za delo v tujini. Vabljeni ste vsi, ki vas področje zanima, se sami odpravljate v tujino, delujete na kadrovskem, ekonomskem, managerskem ali psihološkem področju in želite slišati kaj več o praksi in pristopih k uspešnemu odhodu na delo v tujino.

Več o tem si lahko preberete na: https://psihologijadela.com/o-konferenci/

Na konferenco se lahko prijavite na spletnem naslovu: https://www.eventbrite.com/e/strokovna-konferenca-tujina-moja-sluzbena-domovina-registration-19600268932