Piše: Milena Šokčević
Tema se mi zdi zanimiva, pomembna, da se o njej spregovori, a polna pasti in ovir. Kako naj pišem o tem, kako pisati o avtizmu, če v resnici, niti sama ne vem kako? Pa sem se pozanimala, informirala. A seveda je različnih informacij toliko ali še več, kot je samih virov informacij. Zato ta zapis ni vodilo, ne vsebuje nasvetov o tem, kako pisati o posameznikih z MAS (skladno z nekaterimi informacijami na spletu, je to poimenovanje, vsaj v angleškem prevodu, za nekatere bolj sporno, kot, če bi rekli avtistični posamezniki), temveč je njegov namen izpostaviti nekaj najbolj problematičnih točk in bralca spodbuditi, da kritično pristopi k vsaki tematiki in stvari, ki jo počne.
Dobila sem nalogo, da napišem blog na temo avtizma. Prva misel, ki mi je šinila skozi glavo je bila, kako naj pišem o avtizmu, če v resnici ne vem veliko o njem. Iskreno, tudi ne poznam nikogar, ki bi imel motnjo avtističnega spektra (v nadaljevanju: MAS). Ker sem se o temi želela dobro informirati, sem se lotila prebiranja razne literature, si ogledala nekaj YouTube posnetkov, serij in filmov ter dodobra prebrskala splet. Tako sem v procesu iskanja informacij naletela na peticijo, katere namen je bil izbris članka Dr. Martyja Nemka, z naslovom »Helping People with Asperger’s Syndrome or Autism Find Work«. Peticija je bila očitno uspešna, saj je bil članek odstranjen, tako lahko več o sami vsebini, bralec izve le preko prebiranja odzivov nanj. Kot so zapisali v peticiji, je članek močno škodoval posameznikom z MAS in njihovi možnosti zaposlitve v prihodnosti. V članku naj bi, med drugim, avtor celo zapisal, da obstaja verjetnost, da bi zaposleni z MAS po nesreči razstrelil stavbo ali recimo brskal po smeteh sodelavcev.
Ljudje zelo radi posplošujemo, recimo, tudi sama, s tem, da pravim, da ljudje radi posplošujemo, posplošujem. Po mojem mnenju pa je to posploševanje še veliko bolj izrazito, ko govorimo o manjšinah, ranljivih skupinah, ipd. Vprašati se torej moramo, kakšno škodo lahko takšen članek povzroči in kakšne posledice tako nosijo vsi posamezniki z MAS.
Tako je moje nadaljnje poizvedovanje vodilo v raziskovanje o tem, kako so posamezniki z MAS, prikazani, recimo v filmih, serijah, knjigah, pogosto pa tudi v medijih. Na spletu je moč najti tudi številne zapise, katerih avtorji so pogosto posamezniki z MAS, namen le-teh pa je ozaveščanje ljudi prav o tej problematiki, problematiki posploševanja in stereotipiziranja.
Pa se vprašajmo. Če pomislimo na vse avtistične osebe v filmih in serijah, ki smo jih (po)gledali. Kakšni so bili? V veliki večini primerov je predstavnik MAS moškega spola, mlad, belec, izredno pameten, velikokrat ima rjave lase, je socialno neroden in velikokrat obseden z vlaki (ali s čim drugim stereotipičnim) ter vsaj kanček nepopustljiv in neusmiljen. Kaj znano? Prav zaradi takšnih stereotipov se dogaja, da kar nekaj posameznikov, ki ne ustrezajo tej umetno ustvarjeni podobi tipičnega predstavnika, ni ali pa so napačno diagnosticirani. In to je samo ena izmed mnogih negativnih posledic. Vsi smo na svoj način drugačni, želimo sicer pripadati neki skupini, ji biti v nečem podobni, a kljub temu se verjetno ne želimo povsem izgubiti v množici. V nečem se želimo in tudi se razlikujemo od sebi podobnih posameznikov. Zato, ko spoznamo osebo A, poznamo to osebo A, in ne še oseb B in C. Torej bi enaki kriterij morali upoštevati tudi pri posameznikih z MAS. Če spoznaš enega posameznika z MAS, poznaš le tega posameznika z MAS in ne vseh ljudi na spektru.
Pomembno je, da se vsak posameznik zaveda, da stereotipi in predsodki obstajajo, vsi jih imamo. Tako jih je potrebno ozavestiti, se dobro opremiti z informacijami ter se zavedati, da imajo naša dejanja lahko hude in nepopravljive posledice za posameznike o katerih govorimo. Bi recimo, kot delodajalec, ki razmišlja o tem, da bi zaposlil osebo z MAS, pa se, zaradi svoje neinformiranosti, odloči preiskati splet in naleti na ta članek nekega strokovnjaka, ki v svojem bistvu, kljub drugačni napovedi na začetku, govori o tem, zakaj teh oseb ne zaposliti, še razmišljali o zaposlitvi osebe z MAS? Verjetno, bazirano na podlagi tega ali podobnega članka, ne. Tako je moj nasvet, da pri iskanju informacij, uporabimo več različnih virov, poskušamo poiskati informacije z več različnih kotov, k informacijam pristopimo kritično in imamo v mislih, da imajo naša dejanja in besede vpliv in posledice, pa čeprav še tako majhne.
Milena Šokčević je trenutno študentka prvega letnika podiplomskega študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je zagovornica enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in dobrih medosebnih odnosov. Po mnenju nekaterih morda preveč časa preživi za računalnikom ali knjigo, sama pa je mnenja, da s tem zadosti svoji radovednosti in si nabira potrebno širino. Na področju psihologije jo veseli predvsem delo z otroki, zanima pa jo tudi področje dela in organizacije.
psihologijadela.com 