Vedno več ljudi mora ostati doma v samoizolaciji ali samokaranteni, ki sta posledica preventivne dejavnosti, katere namen je preprečevanje širjenja virusa, ali pa posledica (potencialne) okužbe. Zaradi ukrepov se zapirajo vzgojno-izobraževalne ustanove, gostinski obrati, druge organizacije pa večinoma tudi že začenjajo z ukrepi dela na domu. Predloge in ideje o delu doma najdete v prispevku Virus in delo od doma – nič lažjega!, danes pa z vami delimo nekaj nasvetov o tem, kako se spopasti s stresom zaradi nastale situacije.
Avtorica: Milena Šokčević
Raziskave o psiholoških posledicah, ki jih ima izolacija na ljudi, so pokazale, da so posledice za ljudi predvsem negativne, kažejo pa se v strahu, jezi, negativnih mislih … Faktorji, ki pripomorejo k nastalemu stresu v trenutni situaciji so predvsem dolgčas, pomanjkanje preverjenih informacij, strah pred pomanjkanjem potrebščin, finančna izguba in stigma. Tako je tudi klinični psiholog dr. Dyregov, podal nekaj nasvetov o tem, kako se spopasti s stresom, ki nastane kot posledica izolacije.
ZAVEDAJTE SE, ZAKAJ SE UMIKAMO
Najprej se moramo zavedati, da s tem, ko se začasno umikamo iz javnega življenja, delovnih mest, šol, vrtcev itd., pomagamo drugim, pomagamo skupnosti. S svojim umikom namreč manjšamo možnosti, da bi se drugi potencialno okužili od nas. Z altruističnimi dejanji izkazujete kolektivno družbeno odgovornost, ki je v trenutni situaciji še kako pomembna.
OSTANITE AKTIVNI, VZPOSTAVITE »NOVO« RUTINO
Dejavnosti, rutine in struktura dajo našemu dnevu obliko in predvidljivost, s čimer odvračamo nemoč. V negotovih razmerah si tako zagotavljamo stabilnost in varnost. Telesna vadba, osebna higiena, obroki ob rednem času in druge redne dejavnosti, lahko prispevajo k redu in strukturi v novih in nejasnih razmerah.
MEDOSEBNI ODNOSI SO POMEMBNI
Medosebni odnosi, socialni stiki so seveda za posameznika zelo pomembni. Tako v teh časih prav pridejo socialna 
omrežja, ki omogočajo klepet in ogled drugih prek Facebooka, Skypea in drugih socialnih medijev. Ta socialni stik je še posebej pomemben med karanteno oziroma izolacijo. Ostati v stiku! To naj bo vaša določena dejavnost v vašem dnevnem razporedu.
Socialna omrežja in platforme, ki omogočajo video klice, videokonference, pa izkoristite tudi za namene svojega dela, s svojimi sodelavci ostanite v stiku.
PREVZEMITE NADZOR NAD NEGATIVNIMI MISLIMI
Normalno je, da imamo zaskrbljujoče misli o stanju okužbe. Če vam takšne misli zavzamejo veliko časa, jih lahko poskusite bolje nadzorovati. Odvračanje pozornosti odvrača nemir. V prostem času glejte filme ali serije, igrajte video igrice, rešujte križanke, sudoku itd. Poskusite se pogovarjati z drugimi, a naj ne bo glavna tema pogovora covid-19.
Skrbi pa lahko tudi odložite. Ena tehnika, s katero si lahko pomagate je, da si postavite določen časovni okvir (10-20 minut), znotraj katerega lahko dopustite skrbem, da vas dosežejo. Ko se vam skrbi pojavijo zunaj tega časovnega okvirja pa si lahko rečete: “To je nekaj, o čemer moram razmišljati v svojem času skrbi, ne zdaj.” Če si boste to ponavljali dovolj pogosto, bo ta miselni postopek postal avtomatiziran. Pazite le, da svojega časa za skrbi ne načrtujete pozno ponoči.
OMEJITE (DNEVNI) VNOS INFORMACIJ
Od tistih, ki doživljajo tragedijo, vemo, da preveč časa preživetega ob gledanju ali branju novic, na njih vpliva negativno. Zaščitite se pred nenehnim preverjanjem medijev glede novic o virusu in nastali situaciji, saj boste tako lažje ostali mirni. Dovolj je že redno, dnevno spremljanje informacij iz zanesljivega vira.
Prirejeno po: Dyregrov, A. (2020). How to cope with quarantine / isolation. Pridobljeno s https://krisepsykologi.no/how-to-cope-with-quarantine-isolation/.
psihologijadela.com 