Kakšen je vodja, ki se zna ustaviti in prisluhniti? Vloga čuječnosti pri vodenju

O čuječnosti smo že pisali. Berete lahko o tem, ali je čuječnost danes zares potrebna in o tem, če ima čuječnost sploh kakšen učinek. Prav tako smo pripravili nasvete o tem, kako s tehnikami čuječnosti nad stres.

Piše: Zala Kresnik

Že iz otroštva se spominjam, da se je v pogovorih večine odraslih beseda “šef” nanašala na osebo, ki je zatežena, pritiska na zaposlene in ne razume posameznih stisk sodelavcev, ter da ji je glavna misel večino časa dobiček. Ali je res potrebno, da vodja pritiska na zaposlene in jih neprestano “žene naprej”, ali je mogoče rast podjetja doseči tudi na drugačen način, kjer vodja ne dominira, temveč usmerja in je del ekipe, ter zna prisluhniti zaposlenim? Odgovor se skriva v danes vedno bolj poznani spretnosti, ki jo zmore razviti vsak – čuječnosti.

Razmere danes

Dandanes smo ljudje ves čas obkroženi z vedno bolj naraščajočim pritiskom in hitrostjo, ki usmerjata naše življenje ter kradeta notranji mir in osredotočenost. Slednje vpliva na sodelovanje med vodjami in zaposlenimi v številnih podjetjih. Podjetja se soočajo z veliko tekmovalnostjo na trgu, zaradi česar se spreminja delovno okolje: delovni proces poteka hitreje, v pretoku je vedno več informacij, pogostejša je uporaba tehnologije – kar lajša določene vidike dela, vendar pa ima negativne posledice za našo zmožnost učenja, grajenja odnosov in razmišljanja.

Zaradi tega so tudi vodje pod vedno večjim pritiskom, hkrati pa pomembnejšim stvarem posvečajo vedno manj pozornosti. Veliko direktorjev namreč poroča, da čutijo potrebo, da vodijo in da se odzivajo na vsako spremembo, koliko hitro zmorejo, vendar pa imajo posledično težave pri postavljanju prioritet in osredotočanju na pomembnejše zadeve, ki se tičejo podjetja.

Raziskave kažejo, da se ZDA vsako leto sooča z izgubo v višini enega trilijona dolarjev zaradi zmanjšane produktivnosti na delovnem mestu, ki je posledica nenehnih »motilcev« – zaposleni večino časa delajo v stanju delne osredotočenosti. S pritiskom se namreč skušajo soočiti tako, da delajo dve stvari hkrati in se poslužujejo večopravilnosti. Vendar pa ob tem, ko naenkrat delajo več stvari, v resnici izgubljajo koncentracijo ob vsakem preklapljanju med zadanima nalogama in s tem izgubljajo tudi čas. Poleg finančnih izgub pa se posledice večopravilnosti kažejo tudi v nižji zmožnosti vodenja in ustvarjanja inovacij, ki bi pripomogle k podjetju. Vodje, ki so preobremenjene, so pogosto razdražljive in manj fleksbilne, kar vodi v težave pri osredotočanju, refleksiji in učenju.

Čuječnost kot rešilna bilka

Kaj sploh je čuječnost? Čuječnost je način osredotočanja in razvijanja odnosa, ki nam pomaga, da smo bolj učinkoviti, prav tako pa lahko ublaži vpliv preobremenjenosti z informacijami. Ko izvajamo čuječnost, skeniramo svoje notranje in zunanje okolje, v katerega smo vključeni, kar nam pomaga, da se hitreje zavemo lastnega vedenja in njegovega vpliva na druge ljudi. Ko smo aktivno osredotočeni in čuječi, gradimo samozavedanje, ki ima pri vodenju ključni pomen. Vodjam namreč lahko pomaga, da se lažje samoregulirajo in zmanjšajo stres ter so posledično bolj učinkovite pri komunikaciji z zaposlenimi in pri doseganju želenih rezultatov. Tehnik čuječnosti se poslužuje vedno več znanih podjetij, kot so npr. Aetna, Apple, Deutsche Bank, GAP, Google, Target.

Kaj torej definira vodjo, ki je čuječa?

Vodja, ki je pri svojem delu čuječa in osredotočena, deluje z namero za prispevanje k skupnemu dobremu in je skladna z lastnimi temeljnimi vrednotami, ki pomagajo pri sprejemanju težkih etičnih in moralnih odločitev. To ji pomaga, da se namesto dominacije in prevlade odloči za služenje zaposlenim in deluje v duhu plemenitosti in dobrih odnosov, ki jih ne vodi le lastni interes. Čuječnost prav tako pomaga vodji razvijati lastno integriteto – da deluje celostno in skladno s seboj. Vodje, ki so bolj jasne in skladne s svojimi namerami so namreč boljši motivatorji, imajo bolj angažirane in opolnomočene ekipe in so boljše pri negovanju kariernega razvoja. Zaposleni prav tako poročajo o višjem zadovoljstvu na delovnem mestu, dosegajo višjo zvestobo strank in so manj nagnjeni k absentizmu in kraji.

Pomembno je tudi, da se vodja zna spoprijemati s stresom in težkimi čustvi, saj kadar je izčrpana, lahko deluje kot razdražljiva in osredotočena le nase. S tem ko poskrbi zase, pa je tudi bolj dovzetna za opazovanje neverbalne komunikacije zaposlenih, kar ji pomaga, da se zaposlenim lažje in bolj kvalitetno posveti. Čuječnost vodji pomaga tudi pri tem, da ostane tolerantna do negotovosti in anksioznosti in na tak način ostane odprta in radovedna – lažje raziskuje nove možnosti in tako poskrbi za ustvarjalnost podjetja. Da bi bilo podjetje ustvarjalno, se mora namreč znebiti tiranije pritiska in nujnosti – zaposlenim je dovoljeno, da delajo napake in se iz njih učijo.

Zaključek

Po ameriškem modelu preobremenjenosti, tekmovalnosti in vedno večjega tempa dela, se zgleduje tudi slovenski trg, zato je vprašanje časa, kdaj se bomo (in se v določeni meri že) tudi mi soočali s podobnimi težavami. V času, kjer se na trenutke zdi nemogoče ustaviti in zadihati, dobiva vedno večji pomen zmožnost skrbi zase. Na vodjah stoji odgovornost, da ustvarjajo ugodno delovno okolje, kjer se bodo zaposleni dobro počutili in se bodo posledično lažje posvetili svojim nalogam in razvijali ustvarjalnost, ki je za obstoj podjetij danes ključna.

LITERATURA:

Erlich, J. (2017). Mindful leadership: Focusing leaders and organisations, Organizational Dynamics, 46, 233–243.

O AVTORICI