Piše: Elena Kučej;  Infografika: Žiga Damjanac

Kot študentka psihologije in članica profesionalne športne ekipe sem imela odlično priložnost opazovanja naše timske dinamike in različnih osebnostnih lastnosti z bolj strokovnega vidika. In moram vam reči, bilo je zelo pestro! Skozi trenutno najbolj splošno sprejeto teorijo o osebnosti, teorijo velikih 5, vam želim predstaviti nekaj dogodkov, ki so mi popestrili in tudi otežili nekaj let mojega športnega udejstvovanja.

Teorija velikih 5 sestoji iz petih dimenzij: ekstravertnost-introvertnost, sprejemljivost-nesprejemljivost, vestnost-nevestnost, nevroticizem-čustvena stabilnost in odprtost-zaprtost. Vsaka oseba naj bi na vsaki izmed petih dimenzij zasedala določeno pozicijo. Ker je teh dimenzij preveč, se bom konkretno osredotočila na, meni najbolj zanimivo, dimenzijo ekstravertnosti-introvertnosti.

Pa spoznajmo tipičnega ekstra- in introverta…

Tipičen ekstravert je glasna oseba, polna energije, ki se dobro znajde med ljudmi. Deluje, kot da v družbi dobiva še več energije, zato se tudi rada giblje okoli večjega števila ljudi. Se vam je v spomin že prikradla kakšna oseba, ki jo lahko primerjate…ali pa ste morda našli sebe v tem opisu?

Introvertni ljudje pa veljajo za bolj vase usmerjene, raje se družijo v manjših skupinah, neradi se izpostavljajo, ter pogosto radi premlevajo svoje ideje in zamisli. Tudi takšno osebo zagotovo poznate!

Kot v običajnem svetu, je tudi v športnem polno ekstravertov in introvertov. In tudi v mojih ekipah ni bilo prav nič drugače. V svoji športni karieri sem zamenjala ogromno soigralk in trenerjev, ki bi se lahko uvrstili v eno ali drugo kategorijo, in doživela veliko zanimivih situacij, ki so se zgodile zaradi razlik med nami. Zato bi vam rada predstavila par značilnosti ekstravertov in introvertov na delovnem mestu, ter jih dopolnila s svojimi primeri.

Zakaj so ekstraverti najboljši delavci?

Ljudje načeloma raje pristopajo k ekstravertom, saj se zdijo bolj odprti, pogosteje so nasmejani in dobre volje. To bi pojasnilo, zakaj so novinarji ob trenutkih, ko je bilo potrebno podati izjave, pogosteje pristopali k bolj ekstravertnim igralkam, četudi jih niso poznali, prav tako pa tudi njihovih govornih sposobnosti ne. Pogosto se je zgodilo, da nekatere introvertirane igralke niso opravile niti enega intervjuja v celotni sezoni. Bolje se znajdejo v službah, ki vključujejo več stika z ljudmi, prav tako kažejo na boljši uspeh na delovnem mestu, zadovoljstvo, višjo plačo in imajo večjo možnost napredovanja.

Nagrade so jim bolj pomembne, zato jih z njimi lažje motiviramo, kar sem tudi opazila pri pogostejšem slikanju s pokalom, medaljami in ostalimi nagradami, ki smo jih dobili ob zmagah. Prav tako so bile ekstravertirane igralke bolj motivirane, ko smo na treningih med seboj tekmovali za nagrado, ki je bila npr. opravičenost pobiranja žog, ali pa zmagovalke niso rabile narediti vaj za moč.

Kaj pa če niso najboljši…?

Ekstraverti hitreje zamenjajo službo, če se v njej ne počutijo dobro, zato je vprašljiva tudi njihova lojalnost. Preden zaposlimo zelo ekstravertno osebo se moramo vprašati, ali se bo v naši službi počutila dovolj dobro in obkroženo s pravimi ljudmi, saj bo v nasprotnem primeru hitreje odšla drugam.

Opazovala sem trend menjave igralk v klubih. Pogosteje so bile to bolj ekstravertne osebe, ki so bile nezadovoljne zaradi svojega položaja v ekipi, ker npr. niso dobile dovolj minutaže. Medtem so bile introvertirane igralke veliko bolj zveste svojim klubom, kljub slabim odnosom in nezadovoljstvu s svojo pozicijo. Zavedajo se, da so prišle na delo, ne na druženje, kar se je videlo tudi v odnosu na treningih in tekmah, kjer so vedno pridno delale, in nikoli »zabušavale«.

Samo ekstraverti so dobri vodje = LAŽ.

Mnoge raziskave in tudi moje lastne izkušnje zavračajo, kar mnogi direktorji še vedno poudarjajo, in sicer zgornji stavek… Potrebno je spremeniti prepričanje, da so samo ekstraverti lahko dobre vodje!

Tekom svojega športnega udejstvovanja sem zamenjala veliko kapetanov in trenerjev, o katerih bi lahko govorili kot o vodjih timov in direktorjih. Glede na to, da smo kapetana lahko izbirale igralke same, se bom osredotočila bolj na vidik kapetana. Poudariti je potrebno, da se je ekipa pogosto menjala in so prihajale vedno nove igralke s svojimi osebnostmi. Zgodilo se je, da je bila eno leto ekipa bolj ekstravertna, naslednje leto pa bolj introvertna, ta dinamika pa je vedno pogojevala izbor kapetana! Torej, v bolj introvertirani ekipi je bila za kapetana izbrana introvertirana oseba, v ekstravertni pa ekstravertna. Zanimiva stvar pa se je zgodila v mlajši kategoriji, ko je bila v zelo introvertni ekipi za kapetana izbrana ekstravertirana oseba, določil pa jo je trener, ki ni dobro poznal naše timske dinamike. In kaj se je zgodilo? To je bilo edino leto v katerem se nismo uvrstile na zaključni turnir mladinskega prvenstva!

Želim povedati, da kljub splošnemu prepričanju, da so ekstraverti rojeni vodje, tudi raziskave kažejo, da se potrebe po različnih vodjih razlikujejo od vsake ekipe posebej. Tudi introvertirani posamezniki se lahko izkažejo za odlične vodje, odvisno je predvsem od same skupine. Seveda je to odvisno tudi od drugih dejavnikov, osebnostnih lastnostih ipd., vendar se je v našem primeru izkazalo še za kako pomembno!

Kako naprej?

Tako kot v športu, se tudi v organizacijah dogajajo podobne situacije… ljudje so zasenčeni, saj v njih ne opazijo odličnosti, saj ta ni eksplicitno izražena, kar je, ne samo krivično, ampak tudi zelo nesmiselno. Pomislite na želje in potrebe zaposlenih. Povprečnemu introvertu predstavlja javni nastop eno izmed bolj zastrašujočih izkušenj, zato ga je bolje uporabiti pri drugih nalogah, kot so npr. iskanje virov, analiza podatkov, urejanje listov, številk, ter ustvarjanju novih idej in konceptov. Tudi ekstraverti imajo krasne zgoraj omenjene lastnosti. Zelo uporabni so pri predstavitvah izsledkov, prodaji, komunikaciji s strankami in mediji, ob enoličnih delih pa se začnejo hitreje dolgočasiti, zaradi česar pogosteje naredijo kakšno napako.

Ob pogovorih s kolegi, bodočimi psihologi, pogosto zasledim stavke, kot sta npr.: »Vsi želijo, da smo ekstravertni!« ali pa »Živimo v popolnoma ekstravertni družbi!«. V takšnih trenutkih me prešine misel Alberta Einsteina: »Vsak je lahko genij. Ampak če sodiš ribo po njeni sposobnosti splezati na drevo, bo celo svoje življenje verjela, da je neumna.«. Ob zavedanju tega lahko omogočimo svojim delavcem ali sodelavcem boljše rezultate in bolj prijetno vzdušje v službi.