delo od doma / Psihologija dela / Čustva pri delu

Osamljenost pri delu na daljavo

Včasih lahko ob pogledu na socialna omrežja začutimo kanček zavisti ob vseh neskončnih sončnih zahodih in nasmejanih sodelavcih, ki zmagoslavno sedijo na vrhu gore z odprtim prenosnikom pripravljenim za delo. Ampak, kot vsi vemo, a radi pozabimo, socialna omrežja ne predstavljajo celotne zgodbe. Za zavidljivo lokacijo in čudovito kuliso stoji posameznik s skrbmi, strahovi in pomisleki. In če delaš sam, pod pritiskom, včasih celo brez bližnjih prijateljev ali družine lahko občutek osamljenosti postane del tvojega vsakdana.

sončni zahod

Ko interakcije z drugimi niso več del našega vsakdana

Z naraščajočim številom delovnih mest, ki ljudem omogočajo delo od doma ali na daljavo, tradicionalna pisarna postane preteklost. To pomeni, da vaš delovni prostor lahko postane vaša postelja, najljubša kavarna ali celo plaža. Vsa ta neodvisnost pa ima tudi slabo stran saj lahko mnogi posamezniki hitro postanejo osamljeni, kadar delajo na daljavo. Začnejo se počutiti kot samotarji. Zavedajo se, da sta minila dva dneva odkar so se nazadnje pogovarjali s kom drugim kot z najstniško baristo.

Delo na daljavo ni samo drugačen način dela- je drugačen način življenja

Raziskava, ki je bila izvedena lani na 2500 delavcih spletne agencije Buffer je ugotovila, da je osamljenost drugi največji izziv, s katerim se spopada 19 % vseh vprašanih.

graf

Osamljenost, ki je manj vidna stran dela na daljavo, je lahko posledica več razlogov. Posamezniki, ki zaradi narave dela veliko potujejo, imajo drugačen urnik kot prijatelji in družina. Za številne posameznike, katerih spalnica je tudi njihova pisarna, je ločitev dela od življenja skoraj nemogoča. Kar pa menim da je eden pomembnejših razlogov za občutek osamljenosti pa je fizična odsotnost sodelavcev, ki bi posameznika podprli, ko se stvari poslabšajo. Veliko pa nam lahko pomeni že samo to, da nas nekdo zjutraj pozdravi.

Kadar nas drugi ne vidijo lahko začnemo pozabljati nase in se počutimo še bolj nevidne- osamljene.

Ljudje smo socialna bitja in vzpostavljanje in vzdrževanje socialnih vezi nam je zaradi tega pomembno.  Pri delu na daljavo pa le-to morda ni enostavno, tako zaradi osebnih razlogov kot zaradi oblike dela. Pomanjkanje socialnih spodbud je ena glavnih skrbi posameznikov, ki delajo na daljavo. Spodbude nam pomagajo, da ostanemo motivirani in angažirani za delo. Zato je povsem razumljivo, da se delavci pri delu na daljavo, pogosto počutijo osamljene, nesrečne ali frustrirane.

Osamljenost seveda vpliva tudi na produktivnost. V številnih študijah je bilo ugotovljeno, da osamljenost pomembno vpliva na delovno uspešnost zaposlenih, produktivnost in motivacijo. Prav tako ne preseneča, da so posamezniki, ki pravijo, da imajo najboljšega prijatelja v službi, statistično bolj produktivni.

Delo na daljavo vpliva na uspešnost, produktivnost in kaj je pomembnejše- na občutek sreče.

Kaj lahko torej storimo v povezavi s tem naraščajočim problemom?

Potrebno je ozavestiti, da osamljenost ni težava posameznika, temveč gre za problem, ki ga je potrebno obravnavati na ravni organizacije. Ohranjanje odnosov s sodelavci in menedžerji je ključnega pomena tako za delovno uspešnost kot tudi za čustveno in psihično počutje delavcev. Nekatera podjetja že uvajajo virtualne odmore za kavo in pica zabave. Smiselno pa je razmisliti tudi o rednih virtualnih sestankih z delavci na daljavo. Ta srečanja ne le povežejo posameznike med seboj in jih spodbudijo k sodelovanju temveč blažijo občutke osamljenosti in nam dajo občutek pripadnosti. Pri nižanju osamljenosti se je kot pomembno izkazalo tudi to, da delavci na daljavo pridejo v pisarno enkrat tedensko in se seznanijo z dogajanjem v podjetju.

Ključnega pomena za zaposlene so osebne interakcije. Včasih preprosto ni nobenega nadomestila za njih in pomembno je, da si za njih naredimo čas. Poiščite priložnosti za pretvorbo e- poštnih sporočil v telefonske klice in klice v video klepete.

Nekaj kanalov, ki vam omogočajo lažjo komunikacijo: Slack, Google Hangouts, Microsoft Teams, Zoom.

Avtorica: Lucia Rojs


lucijaSem Lucia Rojs, študentka magistrskega študija psihologije v Ljubljani. Zanima me predvsem odkrivanje in spoznavanje novih stvari, ki jih potem vedno z veseljem delim z mojimi bližnjimi, čeprav jih to vedno ne navdušuje tako kot mene.