Krožki kakovosti, ki se v organizaciji izvajajo kot del dejavnosti celovitega obvladovanja kakovosti, prispevajo k izboljšanju in razvoju podjetja, upoštevajo humanost in gradijo tako delovno okolje, ki omogoča občutke vrednosti in sreče ter razvijajo človeške potenciale v polni meri in tako omogočajo razvoj nepredvidenih možnosti. O tej metodi na naši spletni strani še nismo pisali, zato vabljeni k branju spodnjega prispevka.
Avtorica: Katrin Češčut
Krožki kakovosti so torej majhne skupine treh do največ desetih zaposlenih, ki prostovoljno in v okviru istega delovnega okolja skozi daljše časovno obdobje izvajajo aktivnosti za obvladovanje kakovosti (Ishikawa, 1987). Ob učinkoviti izvedbi ima metoda krožkov kakovosti vpliv tako na zaposlene kot na organizacijo. Prav ta vidik učinkovite izvedbe oz. implementacije je tisti, ki je zelo odvisen od posamezne organizacije in pogosto razlog za neuspeh krožkov. Glede na to, da je bila metoda osnovana pred približno 60 leti, ne upošteva priložnosti sodobnega sveta, kot je npr. informacijsko komunikacijska tehnologija. Tako lahko danes krožke kakovosti vpeljejo tudi organizacije, ki delujejo pretežno ali v celoti na daljavo.
Kakšno vlogo ima psiholog?
Psiholog je eden izmed tistih zaposlenih v organizaciji, ki imajo največji vpogled v njeno delovanje. Zato je lahko psiholog tisti, ki prepozna, da je organizacija pripravljena na vpeljavo krožkov kakovosti. Zlasti ker je vloga psihologa oz. kadrovika v organizaciji vedno bolj prepoznana kot pomembna in neposredno povezana z vodstvom, je prav psiholog lahko tisti, ki vodstvu predstavi idejo in delovanje krožkov, kasneje pa zagovarja pomembnost vztrajanja na tej metodi.
Povezano s tem lahko psiholog prevzame funkcijo koordinatorja krožkov kakovosti. Tako predstavlja vez med krožki in vodstvom ter med samimi krožki. Tako prevzame funkcijo, ki jo v okviru svojega delovnega mesta že ima, torej komunikacija z zaposlenimi in vodstvom, le da v nekoliko drugačni obliki.
S to funkcijo ima psiholog dobro izhodišče za izboljšanje psiholoških vidikov delovnih procesov, saj lahko preko komunikacije s krožki dobi še boljši vpogled v izkušnje zaposlenih. S tem pa se psihologu v organizaciji odpre širše polje delovanja, saj pridobi informacije, ki jih sicer zaradi različnih razlogov (npr. pogovor z zaposlenimi zgolj ob letnem razgovoru) ne bi. V vlogi koordinatorja mora psiholog poskrbeti tudi za izobraževanje in usposabljanje vodij krožkov.
Več o sami metodi (npr. za koga je primerna in kdaj lahko metodo izvedemo) si lahko preberete v seminarski nalogi:
Literatura
American Psychological Association (2020). Quality circle. https://dictionary.apa.org/quality-circle
Brezar, M. (2007). Krožki kakovosti : primer Bolnišnica Golnik-Kopa [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede]. http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Brezar-Mateja.PDF
Hackman, J. R. in Oldham, G. R. (1976). Motivation through the design of work: test of a theory. Organizational Behavior & Human Performance, 16(2), 250–279.
Hosseinabadi, R., Karampourian, A., Beiranvand, S., in Pournia, Y. (2013). The effect of quality circles on job satisfaction and quality of work-life of staff in emergency medical services. International Emergency Nursing, 21(4), 264 – 270.
Ishikawa, K. (1987). Kako celovito obvladovati kakovost: japonska pot. Tehniška založba Slovenije.
Kadivec, S. (2007). Vpliv krožkov kakovosti na rezultate kazalnikov kakovosti v kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo golnik. Obzornik zdravstvene nege, 41(1), 13-19.
Kenton, W. (23. 8. 2021). Pareto Analysis. Investopedia. https://www.investopedia.com/terms/p/pareto-analysis.asp
Kolb, R.R. in Hoover, M.L. (2012). The history of quality in industry. Sandia Report. https://digital.library.unt.edu/ark:/67531/metadc843832/m2/1/high_res_d/1051714.pdf
Lagrosen, S. (2013). Quality circles. V E. Kessler (ur.), Encyclopedia of management theory (str. 645 – 646). SAGE Publications.
Lawler III, E. E. in Mohrman, S. A. (1987). Quality circles: After the honeymoon. Organizational Dynamics, 15(4), 42 – 54.
Li, J. in Doolen, T. L. (2013). A study of Chinese quality circle effectiveness. International Journal of Quality and Reliability Management, 31(1), 14 – 31. 10.1108/IJQRM-01-2012-0009
Paul, S., Smith, P. K. in Blumberg, H. H. (2012). Revisiting cyberbullying in schools using the quality circle approach. School Psychology International, 33(5), 492 – 504. 10.1177/0143034312445243
PDCA. (22. 7. 2021). V Wikipedia. https://en.wikipedia.org/wiki/PDCA
Pollitt, D. (2010). Qatar Steel forges ahead with quality circles: Manufacturer builds on 30 years of continuous improvement. Human Resource Management International Digest, 18(2), 16 – 17.Samarajeewa, C. T., Rajaratnam, D., Disaratna, P. A. P. V. D. S., Perera, B. A. K. S. in Wijewickrama, M. K. C. S. (2021). Quality Circles: An Approach to Determine the Job Satisfaction of Construction Employees. International Journal of Construction Education and Research, 1 – 16. 10.1080/15578771.2021.1950243
psihologijadela.com 