Ko ostaneš na cesti … Kako zaposleni dojemajo ODPUŠČANJE?

Odpustitev z delovnega mesta predstavlja enega izmed najbolj stresnih dogodkov v posameznikovem življenju. Gre za tretji najbolj stresni dogodek v življenju, takoj za smrtjo in ločitvijo (Lewison, 2002). O odpustitvi z delovnega mesta smo v preteklosti že pisali, v tokratnem prispevku pa vam predstavljamo rezultate raziskave študentk 2. letnika podiplomskega študija psihologije.


Avtorice: Eva Beg, Mateja Đotlo, Jerneja Ferlan in Ana Frühauf

Kakšni načini odpuščanja obstajajo v Sloveniji?

Uspešnost izvedbe odpustitvenega pogovora bistveno zmanjša negativne učinke, ki jih le-ta prinaša, tako odpuščenemu, kot tudi osebi, ki vodi ta pogovor (Stacho in Stachová, 2015). Zato je pomembno, na kakšen način odpustitveni pogovor poteka. Utečena praksa odpuščanja ne obstaja, kljub mnogim negativnim posledicam pa se temu, kakšni so zaposlenemu prijaznejši načini odpuščanja, ne posveča dovolj pozornosti. Zanimalo nas je, kakšni so različni načini odpuščanja v Sloveniji. Prav tako nas je zanimalo, kakšen je razkorak med dejanskimi praksami odpuščanja in želenimi načini.

Ali sploh obstaja najbolj primeren čas?

Veliko udeležencev je navedlo, da ni primernega časa in prostora za izvedbo odpustitvenega pogovora. Iz tega lahko sklepamo, da je odpuščenim morda bolj pomembno, na kakšen način so odpuščeni, kot pa to, kje in kdaj.

Pomembno je, da se odpustitveni pogovor izvede v začetku tedna in da se izogibate odpuščanju v petek (več o tem v prilogi). Priporočljivo je, da se pogovor izvede v živo in ne na daljavo, ter da se oseba, ki izvaja odpustitveni pogovor, zaveda, da zaposlenemu odpuščanje predstavlja enega izmed najbolj stresnih življenjskih dogodkov.

Priporočila za osebe, ki izvajajo odpustitvene pogovore

Udeleženci so podali tudi nekaj konkretnih nasvetov za osebe, ki izvajajo odpustitvene pogovore:

  • Še preden pride do takšne situacije, naj se nadrejeni pogovori z zaposlenim, s čim ni zadovoljen in postavi časovnico, do kdaj se pričakuje izboljšanje. Ta “predhodni alarm” bi dal zaposlenemu vedeti, da vodji ni vseeno zanj in da ima zanj pripravljen nek načrt.
  • V procesu odpuščanja naj ne gre nadrejeni nikoli na osebno raven, ampak naj se osredotoči zgolj na napake pri delu oz. na poslovni ravni.
  • Pomembno je, da se prilagodimo vsakemu človeku posebej. Vsak potrebuje nekaj drugega (nekateri tolažbo, drugi postavljanje na realna tla…).
  • Oseba, ki odpušča, naj ne bo nikoli vzvišena in preveč suverena. Razmisli naj o tem, kako se počuti odpuščeni. Nikoli se namreč ne ve, kdaj se vloge zamenjajo.

Še več priporočil, skupaj z zanimivimi dejstvi in podrobnejšimi rezultati raziskave pa lahko najdete v priponki.