Delo zavzema velik del našega življenja in ponavadi nimamo veliko časa, da bi se ukvarjali s stvarmi, preko katerih se sprostimo. Ko imamo ljudje več časa za svoje osebno življenje, je odziv na stresorje manjši, poveča pa se tudi delovna učinkovitost in motivacija za delo. Krajši delovni teden je morda odgovor na našo vse večjo osredotočenost na delo.
V Veliki Britaniji so začeli pilotni projekt, ki ga vodi Charlotte Lockhart, izvršna direktorica podjetja 4 Day Week Global, kjer imajo zaposleni možnost 4-dnevnega delovnega tedna. Vseeno pa ideja skrajšanega delovnega časa ali tedna ni tako nova. Prvotno je bila raziskava izvedena na Islandiji, kjer so v nekaterih organizacijah delovne ure omejili na 35 ur na teden. V študijo želijo kmalu vključiti tudi celinsko Evropo, vključene pa so lahko tako majhna podjetja kot velike multinacionalke.
Zakaj je ideja tako privlačna? Kljub manjšemu številu ur ostaja plača zaposlenih nespremenjena.
Cilj programa krajšega delavnika je v večji produktivnosti in motiviranosti za delo, ki jo izkazujejo zaposleni. Produktivnost se je izkazala kot enaka ali še višja v primerjavi z delavnikom, ki obsega 40 ur na teden.
Zavzemajo se za vrednotenje časa. Če je človek enako produktiven z enim prostim dnevom več, potem je merjenje delovnega časa zastarelo dejanje, po besedah raziskovalke, ki vodi pilotni projekt. “Štemplanje” na delovno mesto lahko kmalu postane odvečno.
Ugotovljene prednosti:
- Izboljšanje work-life ravnotežja
- Več časa za igro z otroki
- Več časa za ukvarjanje s konjički
- Zmanjšanje stresa.
Organizacije, delovno okolje in delovna mesta se hitro spreminjajo. Zmotno je pričakovati, da bomo delali podobno, kot so delali naši starši ali generacije pred nami. Mlajši imajo drugačen pogled na delo in pomen dela. Prinesli so nov uvid, da 8-urno sedenje na delovnem mestu ni povsem pozitivno. Velikokrat na račun dela trpijo partnerski odnosi, družba in naše dobro počutje. Morda se je treba vprašati, ali delo postavljamo na previsoko mesto v naši družbi? Seveda je pomembno, saj preko njega gradimo medosebne odnose, se samoizpopolnjujemo, iščemo smisel, zadovoljstvo, gradimo status, imamo strukturo v življenju… , vendar si je pri tem potrebno postaviti meje.
Raziskava na temo krajšega delovnega tedna je bila opravljena tudi v Sloveniji leta 2020 s strani oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Uvajali so 6-urni delavnik in merili zadovoljstvo z življenjem in delom.
Zaposleni so poročali o:
- Višjem zadovoljstvu z življenjem in delom
- Zaposleni so poročali o naraščanju delovne zavzetosti (ob ustrezni stopnji avtonomije)
- Zmanjšal se je konflikt med delom in družino
Vendar so zaposleni poročali, da so po 6-mesečnem uvajanju prišli nazaj na 8-urni delavnik, saj so imeli prevelike delovne obremenitve. Obseg dela se namreč ni zmanjšal.
Zaenkrat krajši delovni teden ostaja v povojih oz. v eksperimentalnih osamelih povojih.
“Razumem tako delodajalce kot zaposlene. Krajši in fleksibilni delovni čas bi bila voda na mlin mlajše generacije. Razumeti pa je potrebno, da se obseg dela ni zmanjšal. Če delam samo 6 ur, mora nekdo drug namesto mene oddelati 2 uri. Delodajalec mora zaposliti novo delovno silo, kar mu prinese dodatne stroške.” – dr. Eva Boštjančič.
Več si lahko preberete in poslušate na Val 202 prispevku: “Bi lahko ideja o krajšem delovniku zaživeli tudi pri nas?” –> https://val202.rtvslo.si/2022/01/bi-lahko-ideja-o-krajsem-delavniku-zazivela-tudi-pri-nas/
psihologijadela.com 