O povezavi delovnega okolja s psihološkim blagostanjem smo v preteklosti že pisali. Tokrat pa se posvečamo sorodnemu konstruktu, in sicer sreči.
Avtorica: Anja Bjelica
Mednarodni teden sreče v službi je nova metoda, katere glavni namen je izboljšati motivacijo zaposlenih ter spodbujati njihov nadaljni razvoj. Glavna ideja je, da začnemo delovno mesto spremenimo v zaposlenim bolj prijazno okolje. Mednarodni teden sreče v službi se je začel izvajati na Nizozemskem, in sicer leta 2017. Danes pri njem sodeluje več kot 50 držav.
Kako ga vzpostavimo v svojih organizacijah?
Metoda je primerna za različne organizacije, ne glede na velikost, ali gre za internacionalno ali nacionalno podjetje, ali je organizacija profitna ali ne. Za vpeljavo mednarodnega tedna sreče v službi ni posebnih pravil ali procesa, ki bi mu organizacije morale slediti.
Mednarodni teden sreče sicer poteka zadnji teden septembra, zato je priporočljivo, da nekaj tednov prej opazujemo in analiziramo stanje v svoji organizaciji. Na ta način lahko pridobimo vpogled v to, kakšne aktivnosti bi zaposlene najbolj zanimale in jim najbolj koristile.
Vsaka organizacija lahko izbere in si prilagodi aktivnosti, ki jih bo izvajala. Nekaj predlogov je, da organiziramo dogodek na temo sreče, da začnemo spodbujati bolj pozitivno povratno informacijo, da zaposlenim ponudimo več fizičnih aktivnosti in jim omogočimo skupno preživljanje kosila.
Kakšna je vloga psihologa?
Psiholog ima pri mednarodnem tednu sreče v službi pomembno vlogo. Najprej se mora pri vodstvu zavzeti, da bi teden sreče sploh obeležili. Potem opazuje in analizira želje zaposlenih, da dobi vpogled v aktivnosti, ki bi jih zanimale. V primeru, da se organizacija odloči za izvajanje aktivnosti s psihološko tematiko, na primer delavnic na temo hvaležnosti, je lahko psiholog tudi izvajalec aktivnosti. Prav tako je pomembno, da psiholog pojasni namen in prednosti te metode zaposlenim ter jih tako motivira, da se aktivnosti udeležijo.
Kakšne so glavne prednosti in omejitve metode?
Sreča zaposlenih je pomembno povezana s posameznikovo učinkovitostjo na delovnem mestu, z njegovo vključenostjo v delo, varnostjo pri delu, vpliva pa tudi na zadovoljstvo kupcev. Zato postaja vedno bolj jasno, da je pomembno posvečati pozornost sreči zaposlenih v službi.
Mednarodni teden sreče v službi je lahko eden izmed korakov k temu cilju, vendar ima tudi ta metoda svoje omejitve. Pogosto podjetja ne prepoznajo pomena spodbujanja zadovoljstva zaposlenih, zato ne podpirajo organizacije tovrstnih dogodkov. Prav tako so učinki pogosto kratkotrajni, saj se aktivnosti zvrstijo v zgolj enem tednu. Pazljivi moramo biti tudi pri tem, da ne promoviramo toksične pozitivnosti in da zaposlenim ne dajemo občutka, da morajo v službi vedno biti zadovoljni.
Več o mednarodnem tednu sreče v službi si lahko preberete v seminarski nalogi.
Literatura:
Boštjančič, E. (2020). Namigi. V E. Boštjančič , & A. Petrovčič (Ed.), Kako spodbujati zaposlene: Psihološki pristopi od A do Ž (p. 239-253). Ljubljana: Birografika Bori, d. o. o.
Fisher, C. D. (2010). Happiness at work. International journal of management reviews, 12(4), 384-412.
International Week of Happiness at Work. (n.d.). Retrieved from National Today: https://nationaltoday.com/international-week-of-happiness-at-work/
International Week of Happiness at Work. (2023). Retrieved from https://internationalweekofhappinessatwork.com/
Parkes. (2021). 10 ways to recognise international week of happiness at work with your teams. Retrieved from Virgin Incentives: https://www.virginincentives.com/blog/10-ways-to-recognise-international-week-of-happiness-at-work-with-your-teams/
Sokal, L., Eblie Trudel, L., & Babb, J. (2020). It’s okay to be okay too. Why calling out teachers’ “toxic positivity” may backfire.
psihologijadela.com 