Izzivi in tveganja pri izbiri delodajalca

V svojem blogu avtorica razišče, kako ključno je, da kandidati pred zaposlitvijo namenijo več pozornosti preverjanju delovnih pogojev in delovnega okolja pri morebitnih delodajalcih. Poleg tega deli tudi številne koristne nasvete o tem, na katere vidike moramo biti posebej pozorni pred sprejetjem zaposlitve…


Avtorica: Maja Peterlin, mag. manag.

Skozi leta izkušenj sem opazila, da podjetja posvečajo premalo pozornosti ciljnemu iskanju pravega kadra, kar vključuje tudi objavo oglasa za delo, kot so opis del in nalog, ki jih podjetje dejansko potrebuje in ne samo kopiranje oglasov od drugih podjetij. Na drugi strani pa kandidati posvetimo premalo časa, da bi trditve in obljube, ki nam jih obljublja bodoči delodajalec, v oglasih za delo in na razgovoru, dejansko preverili. Navsezadnje se nekatera podjetja poslužujejo obsežnih psiholoških testiranj kandidatov, zakaj ne bi to opravil tudi bodoči kandidat, le da bi testiral delodajalca? Trenutno je stanje na trgu dela takšno, da lahko tudi kandidati izbirajo delodajalca. V prispevku se bom osredotočila predvsem na nemerljive kazalnike, ki lahko kažejo na slabo delovno okolje in raziskala možnosti, ki jih kot iskalci zaposlitve imamo, da kar najbolj preverimo novo delovno okolje, da bo nova zaposlitev pozitiven izziv in ne razočaranje.

Vprašalnik

Na razgovoru za delo se osredotočite na vprašanja, ki so za vas pomemba in poudarjajo vaše izkušnje, spretnosti in motivacijo. Pomembno je, da si sami sestavite seznam vprašanj, ki so za vas pomembna. Pomislite, kakšne vrednote imate? V kakšnem okolju želite delati? Kaj vam veliko pomeni in kaj je tisto, od česar ne odstopate? Priporočam vam, da na razgovoru obsežno izprašate delodajalca, saj boste s tem pokazali zanimanje, hkrati pa dobili širši vpogled v delo. Nekateri delodajalci so zelo skrivnosti in skopi z odgovori. To naj vam bo v opozorilo, saj lahko pomeni, da nekaj prikrivajo, ali pa niti ne poznajo področja dela. Kasneje morda zaradi tega ne boste imeli potrebne podpore pri delu. Mogoče se jim zelo mudi dobiti novega kandidata, kar lahko kaže na slabo organizacijo dela in predvidevanje delovnega procesa. Na razgovoru bodite pozorni na naslednje znake, ki lahko kažejo na slabo vodenje podjetja in slabe delovne pogoje:

  1. Neurejeno delovno okolje: Razglejte se po prostorih, saj pogled na delovno okolje lahko veliko razkrije. Neurejene pisarne, pomanjkanje reda in čistoče (pajčevine, stare in zanemarjene sanitarije, stvari zložene po tleh, slab vonj v pisarni ali preveč odišavljena pisarna), lahko kažejo na slabo upravljanje podjetja oziroma da jim ni mar za počutje zaposlenih. Prav tako zelo stara oprema, stoli, omare, lahko kažejo na slabo poslovanje podjetja, če pa finančni pregled kaže na dobro poslovanje, potem je to pokazatelj varčevanje na zaposlenih. Tako vam ne bo omogočeno kvalitetno opravljanje dela in ohranjanje svojega zdravja na delovnem mestu, niti možnost osebnega razvoja, ker jim za to ni mar.
  2. Skopost in skrivnostnost z odgovori ter nejasna komunikacija delodajalca, lahko kažejo na to, da delodajalec nekaj prikriva.
  3. Slaba energija zaposlenih: Prosite jih, ali lahko vidite pisarno v kateri boste delali in sodelavce. To vam bo tudi dalo vedeti, ali so zaposleni videti sproščeni ali pa utrujeni in naveličani. Če izgledajo nezadovoljni, utrujeni in apatični, je to lahko znak za preplah.
  4. Tudi to, da je veliko zaposlenih nagnetenih v eni pisarni, je lahko pokazatelj, da pri delu ne bo miru. Če gre za tako delo, kjer je zbranost in vsebinsko delo potrebno, lahko to pomeni večjo utrujenost po delovnem dnevu.
  5. Nejasni cilji in pričakovanja: Če niste jasno seznanjeni s cilji podjetja ali vašo vlogo, je to lahko znak pomanjkanja organiziranosti in slabega vodenja.
  6. Pomanjkanje razvojnih možnosti in izobraževanja: Na razgovoru vprašajte, koliko je predvidenega izobraževanja za vaše delovno mesto. Če podjetje ne ponuja možnosti za strokovni razvoj, to lahko kaže na pomanjkanje zavezanosti do zaposlenih in njihovega osebnega razvoja.

Proučite delodajalca tudi na spletnih virih, uradnih in neuradnih (forumi …). Če večina podatkov kaže na negativne izkušnje zaposlenih, je to zaskrbljujoč znak. Priporočljivo se je pozanimati o delodajalcu in se pogovoriti s trenutnimi ali bivšimi zaposlenimi, če je to mogoče. Preko družbenih omrežij (npr. LinkedIn) lahko najdete nekatere bivše in sedanje zaposlene in vzpostavite stik z njimi. Določen pogled na urejenost podjetja lahko dobite tudi preko poslovanja s poslovnimi partnerji podjetja. Ljudje, ki so na drugi strani oziroma sodelujejo s podjetjem, hitro dobijo občutek, ali je podjetje informacijsko urejeno (napake, zmedenost), ali so odnosi urejeni (absentizem), kako se da z njimi sodelovati, kako finančno poslujejo … Pomislite, ali vi ali vaši znanci poznajo koga, ki dela v tem podjetju, in ga kontaktirajte.

Morebitni pokazatelji toksičnega delovnega okolja

Te so lahko pokazatelji slabih odnosov v kolektivu ali podjetju. Predvsem bodite pozorni na naslednje stvari:

  1. Pomanjkanje spoštovanja: Če sogovornik kaže nespoštovanje do vas ali drugih udeležencev razgovora, to lahko kaže slab ali podcenjujoč odnos (to so vprašanja kot npr. Ali ste sploh vabljeni na kakšen razgovor, ali imate varstvo za otroke, če bodo bolni ipd.).
  2. Pomanjkanje zanimanja: Če sogovornik ne kaže zanimanja za vaše izkušnje, spretnosti ali vprašanja, ni pripravljen na razgovor, to lahko kaže na pomanjkanje pozornosti ali zanimanja do kandidatov.
  3. Negativna telesna govorica: Bodite pozorni na telesno govorico sogovornika. Prekrižane roke, nezainteresirani izrazi ali pomanjkanje očesnega stika lahko nakazujejo na negativna čustva. Če je na razgovoru prisotnih več oseb opazujte odnos med njimi. Ali govori ves čas samo direktor? Prekinja ostale vodje ali jim celo ne pusti do besede? To pove, da ima organizacija izrazito hierarhično urejenost, zato premislite, ali je tako okolje primerno za vas. Takšno delovno mesto morda ni najbolj primerno za vas, če ste timsko naravnani in težko delate tako, da zgolj sledite navodilom. Prav tako bodite pozorni na morebitne cinične nasmehe, ki ne pašejo v kontekst razgovora, ko se kot kandidat predstavljate ali govorite o svojih zadnjih izkušnjah. To lahko kaže na to, da so med njimi zamere, da se en član ne strinja z izborom vas kot kandidata z drugim članom, ki je na razgovoru. To lahko pomeni, da boste s tem zaposlenim imeli težave tudi kasneje, če boste dobili in izbrali to zaposlitev.
  4. Pomanjkanje priložnosti za vprašanja: Če sogovornik ne ponudi priložnosti, da postavite vprašanja o podjetju, nalogah ali delovnem okolju, je to lahko pokazatelj tega, da jih niti ne zanimate kot kandidat, da nekaj prikrivajo ali pa ne poznajo nalog, ki jih je opravljal prejšnji zaposleni (tega ni tako malo, ko vodje ne znajo, niti ne vedo kaj delajo njihovi zaposleni), kar pomeni, da nimajo urejene organizacije dela.
  5. Protizakonita in osebna vprašanja: Gre za spraševanje osebnih stvari kot so veroizpoved, družinsko življenje, služba ki jo opravlja partner. Vprašanja, kot so koliko (pomembnih) oseb in njihovih telefonskih številk imate v imeniku in ali jih lahko takoj pokličete ter s koliko sošolci imate stike, ki so danes na pomembnih delovnih mestih in jih lahko pokličete. Takšna vprašanja niso primerna in so lahko zaskrbljujoča. Vprašanja na razgovoru o tem ali boste še imeli kaj otrok, ali imate poskrbljeno za varstvo otrok v primeru bolezni so že tako prepovedana po zakonu, vendar so žal, pogosta praksa. Ta vprašanja kažejo prav tako na brezčutno, neetično, izkoriščevalsko in brez pogleda v prihodnost vodenje in pri takem delodajalcu si ne želite delati. Kažejo tudi na nesposobnost soočanja z vsakodnevnimi izzivi (strah pred iskanjem novega kadra za nadomeščanje) in pomanjkanje prožnosti pri vodenju.

Če opazite več takšnih znakov, je morda vredno razmisliti, ali bi bilo delo v takšnem okolju za vas sploh sprejemljivo.

Nekateri drugi pokazatelji

Ko opravite razgovor in dobite povratno informacijo, da ste izbrani, je pomembno biti pozoren tudi na naslednje korake oziroma podrobnosti pri zaposlitvi:

  1. Opis del in nalog na razpisu je drugačen kot je potem dejansko delo – zato je pomembno, da skupaj s predlogo pogodbe o zaposlitvi, prosite tudi za opis del in nalog iz sistemizacije v podjetjih, kjer to morajo imeti.
  2. Naziv delovnega mesta in opis del in nalog v objavi prostega delovnega mesta je drugačna kot je dejansko delo v naravi (to vidite iz naziva delovnega mesta, opisa del in nalog in kar vam povejo na razgovoru, da boste dejansko delali). Npr. razpis je za administratorja, delate pa dejansko delo računovodje ali celo finančnika. To naredijo zato, da vas po sistemizaciji uvrstijo nižje in dajo za to tudi nižje plačilo.
  3. Ni poskusne dobe v pogodbi o zaposlitvi. To se na prvi pogled zdi super, vendar to lahko kaže na to, da se želijo zaščititi pred tem, da bi jih lahko v kratkem zapustili (v času poskusne dobe je bistveno krajši odpovedni rok kot sicer), če bi videli, da okolje ni zdravo ali celo toksično. S tem si pridobijo več časa, da najdejo novega kandidata/žrtev.
  4. Zamenjava (ponarejanje) prve ali več strani pogodbe, zato podpišite vse liste pogodbe na obeh straneh.

Vaši pogoji

Razmislite, kaj vam je pomembno in si postavite svoje zahteve ter želje. Ko z bodočim delodajalcem najdete skupni dogovor, zadeve napišite v pogodbo o zaposlitvi. Upajte si postavljati vprašanja, saj boste edino tako dobili najširši pogled na okoliščine. Delodajalec, ki se je pripravljen prilagoditi tudi vašim željam s tem sporoča željo, zanimanje in posluh do zaposlenih in najverjetneje bo tak tudi v delovnem procesu, če je zelo tog in rigiden, pa raje premislite o svoji izbiri.

Za konec

Upam, da je vaš bodoči delodajalec uspešno prestal preizkus. Jasno je, da nobeno okolje ni popolno. Pomembno pa je, da dobite dober vpogled, kje se boste zaposlili in da se boste na to ustrezno pripravili. Ta prispevek sem pripravila z namenom, da si po razgovoru vzamete čas in si vse opazke in pomisleke napišete ter o njih dobro razmislite, da bo nova zaposlitev tudi dobra odločitev.


O avtorici: Maja Peterlin je po izobrazbi ekonomistka in magistra managementa, po duši pa raziskovalka vsega novega, z izkušnjami iz kadrovskega področja, revizije in financ. Z zanimanjem spremlja raziskave iz področja nevroznanosti, psihologije in kadrov.