Kako izboljšati duševno zdravje zaposlenih v 21. stoletju?

Živimo v svetu nenehnih sprememb ter novih tehnologij, kar pa je lahko za marsikoga zelo obremenjujoče. Prav zaradi tega se lahko pri zaposlenih na primer pojavi strah pred izgubo službe zaradi vse naprednejše umetne inteligence. Nenehno prilaganje zaposlenih tako lahko načenja tudi njihovo duševno zdravje ter posledično njihovo učinkovitost na delovnem mestu. O Duševnem zdravju na delovnem mestu smo sicer že pisali, a kljub temu si več o tem lahko preberete tudi v nadaljevanju prispevka…

Avtorica: Eva Skaza

Kaj je ugotovila raziskava McKinsey Health Insitute?

Na pomembnost duševnega zdravja zaposlenih je opozorila tudi raziskava McKinsey Health Institute, izvedena med več kot 30.000 zaposlenimi v 30 državah celotnega sveta. Namreč ugotovili so, da zaposleni s pozitivnimi delovnimi izkušnjami poročajo o boljšem celostnem zdravju, so pa tudi bolj inovativni ter imajo izboljšano delovno uspešnost. Pri čemer celostno zdravje zajema tako fizično, mentalno, socialno kot tudi duhovno zdravje. Tako McKinsey Health Institute kot tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) izpostavljata pomembnost celostnega pogleda na zdravje, ki presega odsotnost bolezni. Sam koncept celostnega zdravja tako predstavlja ključen korak, ki lahko vodi do izboljšanja zdravja na globalni ravni. Zanimivo je tudi to, da je raziskava pokazala, da lahko nezadovoljstvo zaposlenih in fluktuacija stane povprečno veliko podjetje med 228 in 355 milijonov dolarjev na letni bazi, zaradi izgube učinkovitosti. Sama raziskava je tako prišla do ključnih ugotovitev pomembnih za organizacije, ki si želijo izboljšati ne samo duševno zdravje zaposlenih, temveč tudi celostno zdravje zaposlenih.

Kako lahko torej organizacije izboljšajo celostno zdravje in ne samo duševno zdravje zaposlenih?

Raziskovalci McKinsey Health Instituta delodajalcem za izboljšanje celostnega zdravja predlagajo posege na vseh štirih ravneh, torej individualni, delovni, timski in organizacijski ravni.

Na ravni organizacije: naložbe v celostno zdravje morajo biti podprte s strani vodstva, da lahko imajo dalje učinek na ravni tima, dela in posameznika.
Na ravni tima: pri zdravju in dobrem počutju ima pomembno vlogo dinamika tima, kjer gre pogosto za odgovornost vodij ter tudi vodij timov.
Na ravni dela: najbolj neposreden način za zmanjšanje zahtev na ravni dela je redizajn dela ali fino nastavljanje za trajnostno delo.
Na ravni posameznika: raziskava dokazuje, da je eden izmed ključnih dejavnikov za izboljšanje celostnega zdravja smiselno delo. Tako je priporočljivo, da organizacija podpre svoje zaposlene pri iskanju smiselnega dela v njihovem delu tako, da so usmerjene v poslanstvo, integrirajo svoj namen v poslovno strategijo ter po celotni organizaciji.

Za zaključek

Torej, da bi lahko organizacije resnično razumele, kaj vpliva na zdravje zaposlenih, bi morale sprejeti sistemski pristop k zdravju zaposlenih, kateri upošteva tudi zahteve zaposlenih. Pa tudi to, kako lahko oblikujejo intervencije na organizacijski, timski, delovni ter individualni ravni, kar pa ne vpliva zgolj na celostno zdravje zaposlenih temveč tudi na uspešnost tako zaposlenih, ekip kot posledično tudi organizacij.