Za vsakogar, ki se je v slovenskem šolskem sistemu uspel prebiti vsaj do konca osnovne šole, je 14. julij 1789 sinonim za spremembo – za dan, ko je v Franciji padel okosteneli monarhični režim in je zatirano ljudstvo usodo vzelo v svoje roke. A učenje letnic in datumov pri zgodovini nas tokrat zavede, saj francoska aristokracija svojih privilegijev ni izgubila čez noč, temveč šele skozi večletni, mukotrpen trud reformatorjev. Padec ancien régime-a se ni zgodil iz danes na jutri, temveč je šlo za počasen in dolgotrajen proces. Datumov torej ne smemo razumeti kot mejnikov med starim in novim, temveč zgolj kot signal, da se je uveljavljanje sprememb šele zares pričelo.
Avtorica: Eva Boštjančič
Spremembe – dogodek ali proces?
»Z začetkom leta imamo pri nas letne pogovore.« »Prišlo je do združitve dveh organizacij in od zdaj naprej bomo skupaj oblikovali novo organizacijsko kulturo.« »Včeraj se nam je v timu pridružila nova sodelavka.« »Reorganizacijo smo potrebovali in zdaj bo vse drugače.«
Takšne izjave pogosto slišim, ko se pogovarjam o spremembah. Te so lahko majhne, na primer posodobitev računovodskega programa, ali pa velike, kot je vstop najmočnejše konkurence na slovenski trg. Z vidika vodje (ali pa računovodje) gre za dogodek – dan D, ko se sprememba uvede, in od takrat naprej govorimo o času pred in po tem dogodku. A s psihološkega vidika stvari niso tako enostavne. Čeprav nam datumi predstavljajo jasno točko na koledarju ali mejnik v poslovnem načrtu, vsaka sprememba pomeni proces, ki ga ne smemo podcenjevati. Poglejmo nekaj primerov.
Izobraževanje kot proces, ne le dogodek
Vsa izobraževanja zaposlenih potekajo po vnaprej določenem vzorcu. Pojavi se potreba (pogosto pri vodjih in kadrovskih strokovnjakih, redkeje pri zaposlenih), kadrovska služba pa nato poišče primernega izvajalca, ki izobraževanje izvede.
Toda ali je izobraževanje zgolj datum v kadrovskih evidencah? Nikakor ne. Vsako izobraževanje je proces, ki se začne s prepoznavanjem potrebe, izbiro primernega izvajalca, preverjanjem njegovih referenc in prilagajanjem njegovega pristopa potrebam organizacije ali skupini zaposlenih. Po zaključku pa sledi ključen del – preverjanje osvojenega znanja, prenos naučenega na sodelavce, uporaba novih spretnosti pri delu ter ovrednotenje spremembe vedenja (npr. po Kirkpatrickovi metodi). Ta proces traja tedne in ne zgolj nekaj pedagoških ur.
Zaposlovanje – več kot le podpis pogodbe
Poglejmo še en primer. V obdobju, ko se delodajalci soočajo s pomanjkanjem kadra, se veliko truda in sredstev vlaga v privabljanje kandidatov, manj pa v sam izbor. Ko se zdi, da smo končno našli pravega, se postopek pogosto skrajša: »Saj testirali kandidatov pa ne bomo, ker jih je tako malo.« Toda tudi selekcijski postopek mora potekati premišljeno in postopoma. Vanj vključimo poglobljen intervju, preverimo kandidatove reference, opravimo psihološko testiranje ali pa dodelimo kandidatom vsaj krajšo nalogo (metoda ocenjevalnega centra), s katero lahko dokažejo svojo motiviranost in kompetentnost. Mladi kandidati so mi namreč povedali, da če se jim za pridobitev dela ni potrebno potruditi, ga kasneje ne jemljejo tako resno oziroma tako odgovorno.
A ko je pogodba podpisana, se proces zaposlovanje oz. organizacijskega uglaševanja šele zares začne. Prvi dnevi so pomembni, ko se novozaposleni orientira na delovnem mestu in v delovni organizaciji. Še bolj ključni pa so začetni tedni in meseci, ko novinec spoznava delovno okolje, sodelavce, komunikacijske vzorce in organizacijsko kulturo. Ponovno štejemo mesece in ne zgolj datuma na koledarju, ko se nam je pridružil.
Pot je pomembnejša od cilja
Spremembe v organizaciji ne moremo zreducirati na en sam dogodek. Ne glede na to, ali gre za izobraževanje, reorganizacijo ali zaposlovanje, je ključna pot, ne zgolj cilj. Datum, kljukica v poročilu ali zaključek formalnega postopka so le vidni mejniki, a tisto, kar resnično pomeni spremembo, je proces, ki sledi. Vsak vložek v proces pa se multiplicira – prinaša znanje, rast in dolgoročne spremembe, ki bogatijo organizacijo in njene ljudi.
Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.
PSIHOLOGIJA DELA 