HRM / Selekcijski postopek

Metoda ocenjevalnega centra v Sloveniji (magistrsko delo)

Sistematičen pregled literature kaže na vse pogostejšo uporabo metode ocenjevalnega centra tako v mednarodnem kot tudi v slovenskem prostoru. Kljub vse večjemu zanimanju za metodo in njeni pomembnosti, le-ta še vedno ostaja precej neraziskana; še posebej v Sloveniji, kjer do pričujoče raziskave, sistematičen pregled razširjenosti ter načinov uporabe metode, še ni bil izveden.


Kaj je metoda ocenjevalnega centra in kje jo lahko uporabimo?

Ocenjevalni center ni termin, s katerim opisujemo fizično lokacijo, temveč nabor ocenjevalnih postopkov.Vir: Pixabay

Metoda ocenjevalnega centra je kompleksen ocenjevalni proces, v katerega je običajno vključena skupina udeležencev, ki sodelujejo v različnih simulacijah. Te predstavljajo osnovni element metode, pri tem pa jih opazuje skupina ocenjevalcev. Končni rezultat je večplastna ocena razvitosti izbranih kompetenc pri posamezniku. Ključni element, ki metodo ločuje od drugih, je, da kandidati niso ocenjevani na podlagi dosežkov na sedanjem ali preteklem delovnem mestu, temveč na podlagi tega, kako dobro se bodo prilagajali novim situacijam (Ballantyne in Povah, 2004). Metodo ocenjevalnega centra lahko uporabimo v namene selekcije ali razvoja zaposlenih (Povah in Povah, 2012).

Metoda ocenjevalnega centra je v Sloveniji, ena izmed najredkeje uporabljenih metod na področju selekcije, najpogosteje pa se uporablja za vodstvene kadre (Kohont, 2015). Glede na to, da metoda omogoča opazovanje dejanskega vedenja kandidatov in lahko z njeno pomočjo napovemo njihovo vedenje v  prihodnosti, ter da z uporabo le-te dobimo več informacij kot s katero koli drugo selekcijsko metodo, je njena uporabna vrednost velika, zato je pomembno, da ji namenimo več pozornosti.

Na kratko o raziskavi

Glede na to, da so razširjenost ter načini uporabe metode ocenjevalnega centra v slovenskem prostoru še precej neraziskano področje, so v raziskavi uporabili eksploratoren raziskovalni pristop. Namen raziskave je bil preučiti, v kolikšni meri je metoda ocenjevalnega centra razširjena v Sloveniji, ter kakšne so prakse njene uporabe. Raziskava ponuja pregled praks izvajanja metode v slovenskem prostoru ter priporočila za izboljšave.

V raziskavi je sodelovalo 285 udeležencev, ki se pri svojem delu ukvarjajo s selekcijo ali razvojem kadrov, od katerih večina deluje v velikem podjetju. Vsi udeleženci so izpolnili vprašalnik, ki je pokrival področja: razširjenost metode; pripravo ter izvedbo metode; naloge v ocenjevalnem centru; udeležence ocenjevalnega centra; ocenjevalce v ocenjevalnem centru; sisteme opazovanja in ocenjevanja ter rezultate ocenjevalnega centra in povratno informacijo.

Izsledki raziskave

V raziskavi so ugotovili, da je metoda ocenjevalnega centra v Sloveniji slabo razširjena, saj je zgolj dobra tretjina vprašanih poročala, da metodo pozna. Tako kaže, da se strokovnjaki pri selekciji kadrov še vedno opirajo predvsem na tradicionalne metode. Od udeležencev, ki so poročali, da metodo poznajo, pa je slaba polovica izpostavila, da ima izkušnje z uporabo metode.

Kot razloge za neuporabo metode so udeleženci najpogosteje izpostavili, da je priprava ter izvedba le-te časovno potratna in predstavlja finančen zalogaj, nadalje pa so izpostavili tudi pomanjkanje strokovnega znanja o pripravi in uporabi metode. Ugotovili smo, da se metoda trenutno najpogosteje uporablja v namene selekcije kadrov.

Zaključki

Na področju izvajanja metode ocenjevalnega centra v Sloveniji je torej še precej prostora za napredek, spodbudno pa je, da obstajajo dobri temelji, na katerih lahko gradimo. Vodilno vlogo pri tem pa morajo prevzeti psihologi, ki lahko vodijo treninge ocenjevalcev, sodelujejo kot ocenjevalci (in s tem vplivajo na večjo veljavnost metode) ter strokovno usposabljajo kadrovske strokovnjake iz drugih strok, ter s tem prispevajo h kvalitetnejšim praksam ter večji razpoznavnosti metode.


O celotni raziskavi si lahko preberete v magistrskem delu Kaje Galič, z naslovom Metoda ocenjevalnega centra v Sloveniji.


Psihologinja Kaja Galič je bila razglašena za Kadrovski up leta 2020 na Slovenskem kadrovskem kongresu, za kar ji, v imenu uredništva, iskreno čestitamo.


Viri

Ballantyne I. in Povah N. (2004). Assessment and development centers. Aldershot: Gower Publishing.
Kohont A. (ur). (2015). Mednarodna primerjalna študija: Upravljanje človeških virov 2015. Ljubljana; Fakulteta za družbene vede.
Povah, N. in Povah, L. (2012). What are assessment centers and how can they enhance organization? V D. J. R. Jackson, C. E. Lance in J. B. Hoffman (2012). The Psychology of Assessment Centers (str. 3–25). New York: Routledge.