psihologijadela delovna učinkovitost,delovna zavzetost,HRM,merjenje,mobilni telefon,odklop od dela,prosti čas,Psihologija dela,Sodeluj v raziskavi

Sodelujete v raziskavi: izklapljanje med delom in študijem

Ste se med delom ali študijem že kdaj zalotili, da pregledujete družbena omrežja, rešujete osebne zadeve, brskate po spletu ali se preprosto mentalno odklopite? Čeprav ste fizično prisotni, vaše misli ali dejanja zaidejo drugam – to vedenje strokovno imenujemo izklapljanje oziroma nedelovni prezentizem.

Avtorica: Urška Česnik

Kaj točno je torej izklapljanje?

Čeprav se večina raziskav o prezentizmu osredotoča na prisotnost bolnih zaposlenih, raziskovalci opozarjajo, da gre za širši in kompleksnejši pojav, ki vključuje tudi izklapljanje kot obliko nedelovnega prezentizma. Izklapljanje tako označuje vedenje zaposlenih, ki so sicer fizično prisotni na delovnem mestu, a se med delovnim časom ukvarjajo z osebnimi in prostočasnimi dejavnostmi in posledično v tem času ne opravljajo svojega dela.

Izklapljanje je vedno pogostejši izziv, zlasti v okoljih, kjer je pričakovana visoka produktivnost. Kot glavne slabosti se omenjajo zmanjšana učinkovitost, večje število napak, nižja kakovost storitev in upad inovativnosti. Kljub temu pa se pojavljajo tudi ugotovitve, da lahko kratkotrajne osebne aktivnosti na delovnem mestu pripomorejo k boljšemu ravnotežju med delom in zasebnim življenjem, povečanju zadovoljstva ter dolgoročno celo k večji produktivnosti, zlasti v kontekstu fleksibilnih oblik dela, kjer se življenjske sfere vedno bolj prepletajo.

Ob uveljavljanju fleksibilnih oblik dela se življenjske sfere vedno bolj prekrivajo in ne obstajajo zgolj v ločenih entitetah.

C. D’Abate (2005) opozarja, da življenja posameznikov zaposlujejo tri glavne življenjske sfere: delo (kariera), domače življenje (dom in družina) in prosti čas (socialno življenje, rekreacijske dejavnosti, osebni interesi), pri čemer zahteva vsaka raznoliko pozornost. Ob uveljavljanju fleksibilnih oblik dela se življenjske sfere vedno bolj prekrivajo in ne obstajajo zgolj v ločenih entitetah. Zato se ne morem vprašati zgolj »kaj izklapljanje stane organizacije« ampak tudi »kaj organizacije z njim pridobijo«? Obstajajo namreč preliminarni dokazi, ki trdijo, da delo posameznikov prosperira ob uspešnem usklajevanju delovnih in nedelovnih razmerjih (Kirchmeyer in Cohen, 1999; Polach, 2003 v D’Abate in Eddy, 2007).

Aktualna raziskava

Avtorica v magistrskem delu raziskuje, kako pogosto do izklapljanja prihaja pri slovenskih študentih in zaposlenih, katere oblike so najpogostejše, ter kako se povezuje z značilnostmi delovnega okolja in delovnim zadovoljstvom.

Z raziskavo želi osvetliti manj prepoznano, a vse bolj razširjeno obliko vedenja, ki lahko vpliva tako na produktivnost kot tudi na dobro počutje posameznikov. V ospredju ne bo zgolj vprašanje, koliko nas izklapljanje stane, temveč tudi – ali in kako lahko koristi?

Zato vas vabimo, da si vzamete nekaj minut in izpolnite anonimno anketo, s katero boste prispevali k prvi tovrstni raziskavi v Sloveniji. Sodelujejo lahko tako študenti kot zaposleni iz različnih področij (javni, zasebni in nevladni sektor).

Anketa je anonimna in prostovoljna, rezultati pa bodo uporabljeni izključno za raziskovalne namene. Na začetku ankete boste prejeli vse potrebne informacije in izjavo o soglasju k sodelovanju. Reševanju vam bo vzelo v povprečju 13 minut.

Povezava do ankete: https://1ka.arnes.si/a/f58a905a

Priporočeno dodatno branje

  • D’Abate, C. P. (2005). Working har of hardly working: A study of individuals engaging in personal business on the job. Human Relations, 58(8), str. 1009–1032.
  • D’Abate, C. P. in Eddy, E. R. (2007). Engaging in Personal Business on the Job: Extending the Presenteeism Construct. Human Resource Development Quarterly, 18(3), str. 361–383.
  • Tement, S., Korunka, C. in Pfifer, A. (2010). Merjenje usklajevanja dela in družinskega življenja: Validacija slovenskih verzij vprašalnikov konflikta in obogatitve med delom in družino. Psihološka obzorja, 19(3), str. 53–74.
  • Wan, H. C., Downey, L. A. in Stough, C. (2014). Understanding non-work presenteeism: Relationship between emotinal intelligence, boredom, procrastination and job stres. Personality and Individual Differences, 65, str. 86–90.

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.