Blog

Kako bomo v prihodnosti lovili ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem?

Piše: Maša Smole

»Kdo od nas si še nikoli ni zaželel, da bi imel dan več kot 24 ur? Komu se nikoli ni zazdelo, da ima preprosto premalo časa za vse tisto, kar bi moral in kar si želi početi? Večina ljudi dobro pozna takšne občutke, še posebej v povezavi z delom. Zato je vprašanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja že dolgo časa eno izmed osrednjih vprašanj psihologije dela – odgovori nanj pa se spreminjajo tudi s spreminjanjem narave našega dela.«

Raziskovalci na področju psihologije dela že vrsto let raziskujejo, kaj je bistvo odnosa med zasebnim in poklicnim življenjem. Če so se v preteklosti posvečali predvsem konfliktu med tema dvema področjema, pa so se pred kratkim začeli osredotočati tudi na pozitivne aspekte, tj. na možnost obogatitve med področjema, bodisi preko pozitivnih čustev bodisi preko pridobljenih spretnosti. Raziskave so odkrile veliko dejavnikov, ki vplivajo na to, kako uspešni bomo pri usklajevanju našega poklicnega in zasebnega življenja. Sem spadajo zahteve, ki jih srečujemo v svojem zasebnem in poklicnem življenju, naši viri, pa tudi naše osebnostne lastnosti.

Raziskave pa so nedvoumno pokazale tudi, da ima uspešnost usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja pomemben vpliv na to, kako opravljamo svoje delo. Organizacije, ki zaposlenim omogočajo doseganje ravnovesja, v zameno dobijo predane, zadovoljne in produktivne delavce. Zato ni čudno, da veliko organizacij uvaja ukrepe, s katerimi svojim zaposlenim skušajo pomagati pri usklajevanju različnih vlog. A predstave o tem, kakšni ukrepi so najprimernejši, so zelo različne.

Eden izmed dejavnikov, ki so pomembno povezani z ravnovesjem med zasebnim in poklicnim življenjem, je seveda količina časa, ki ga preživimo na delovnem mestu. Za večino od nas je 40-urni delovnik tako samoumeven, da se le redko sprašujemo o njegovi primernosti. Veliko podjetij sicer ponuja skrajšane delovnike za nekatere izmed zaposlenih. Zelo pogosta praksa, predvsem v zahodnih državah, je polovični delovni čas, za katerega se še posebej pogosto odločajo ženske z majhnimi otroci. V zadnjem času pa je kar nekaj znanstvenikov in gospodarstvenikov izpostavilo možnost krajšega delovnega časa za celotno populacijo, pri čemer nekateri predlagajo ohranjanje višine plač kljub skrajšanju delovnega časa. Zveni utopično? Izkaže se, da je kar nekaj argumentov, ki govorijo v prid  takšni ureditvi dela, vključno z izboljšanjem gospodarstva, zaščito okolja, enakostjo spolov ter seveda boljšim ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem. V švedskem mestu Göteborg tako od poletja 2014 poteka eksperiment s 6-urnim delavnikom. Poizkus bo trajal eno leto, raziskovalci pa upajo, da bodo pozitivni rezultati prepričali tudi druga mesta, da sledijo njihovemu zgledu.

Tehnološki napredek predstavlja enega izmed pomembnih izzivov na področju doseganja ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem. Nova tehnologija je namreč omogočila, da smo vedno dosegljivi, kar je povzročilo, da se je meja med zasebnim in poklicnim življenjem zabrisala – službena e-pošta in pričakovanje, da se je nanjo treba nemudoma odzvati, je tako postal eden izmed glavnih stresorjev na delovnem mestu. Različna podjetja tako uvajajo ukrepe, s katerimi naj bi zaposlenim omogočila nemoten »odklop«. Podjetje Daimler je zaposlenim dovolilo avtomatično brisanje e-pošte, medtem ko so na dopustu, Volkswagen pa je uvedel izklapljanje službenih BlackBerry strežnikov izven delovnega časa, tako da zaposleni ne morejo prejemati službenih e-sporočil. Podobna je tudi Googlova akcija »Dublin goes dark«, pri čemer so morali zaposleni v dublinski v pisarni pred odhodom domov na recepciji oddati vse službene naprave.  Pri omenjenih ukrepih gre predvsem za spreminjanje organizacijske kulture tako, da je v njej dopustno, da se človek kdaj pa kaj popolnoma »izklopi«.

Tehnologija pa odpira tudi druge možnosti. Pri razpravi o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja skoraj ne moremo mimo novice, ki je letošnjo jesen dvignila kar nekaj prahu: podjetja Google in Apple sta svojim zaposlenkam namreč ponudila kritje stroškov zamrzovanja jajčnih celic. S tem naj bi jim odvzela pritisk »tiktakanja biološke ure« ter jim omogočila, da se za otroke odločijo, ko so na to pripravljene. Zveni velikodušno? To možnost bodo morda veselo sprejele ženske, ki z otroci želijo nekoliko počakati, ker morda še niso našle primernega partnerja. Kaj pa tiste, ki bi si otroke morda želele že prej? Ne bodo zaradi možnosti tega ukrepa občutile pritiska, da se zanj morajo odločiti? Argumentov, ki govorijo proti takšnemu »usklajevanju« poklicnega in zasebnega življenja je veliko, čas pa bo pokazal, koliko zaposlenih se bo zanj odločilo. Kljub vsem ponujenim možnostim, je odločitev, kako bomo usklajevali svoje poklicno in zasebno življenje, na koncu še vedno samo naša. Ali kot pravi Nigel Marsh v svojem TED govoru: »Na nas kot posameznikih je, da prevzamemo nadzor nad tem, kakšna življenja želimo živeti. Če ne oblikujemo sami svojega življenja, ga bodo za nas oblikovali drugi – in morda nam ne bo všeč, kako oni pojmujejo ravnovesje.«

________________________________________________________________

maša smoleMaša Smole

Maša je študentka magistrskega študija psihologije na Univerzi v Ljubljani. Zanima jo organizacijska psihologija, pri kateri je pogosto potrebno združevati različne perspektive – celote in dela, organizacije in posameznika. Poleg psihologije jo zanimajo tudi številna druga področja, kot so npr. učenje tujih jezikov in fotografija. Pri doseganju ravnovesja v življenju pa se ji zdi nepogrešljiv tudi stik z naravo, zato skuša v njej preživeti čim več časa.

Advertisements