Ali lahko prikličete zadnjo stvar, ki ste se je naučili? Morda ste zjutraj v novicah prebrali, da bo na severu države deževalo, ali pa na Instagramu zasledili, da je bivša sodelavka posvojila psa. Tudi profesionalno znanje bi lahko bilo tako dosegljivo kot jutranje novice. Z metodo mikroučenja lahko znanje zapakiramo v manjše, obvladljive enote, namenjene hitremu in neobremenjenemu zaužitju. A kako poskrbeti, da ostane vsak grižljaj dovolj hranilen?
Avtorica: Mateja Lenček
Z gotovostjo lahko trdimo, da smo ljudje lačni znanja. Na našo srečo nas informacije obkrožajo na vsakem koraku. Torej, da se nečesa kakovostno naučim, potrebujem le čas. In denar. In nekaj truda, pa tudi zbrana moram biti in si zastaviti jasne cilje … No in pomembno je, da je vse skupaj dovolj zanimivo in zabavno – ampak ne preveč, saj bi rada od tega tudi nekaj odnesla.
Hiter tempo življenja zahteva prilagoditve marsikaterega vidika človekovega delovanja. Tako kot so debeli časopisi postali spletne novice in je trepljanje po rami zamenjalo všečkanje, se je spremenilo tudi izobraževanje. Pozornosti ni dobilo le šolsko učenje, temveč tudi izobraževanje na delovnem mestu.
Mikroučenje zaposlenih se je razvilo kot odgovor na vprašanje, kako ostati na tekočem s profesionalnim znanjem, ko pa se delovni procesi zaradi želje po konkurenčnosti nenehno dopolnjujejo, in kako skrbeti za osebno rast, čeprav v vsakdanjem urniku ni prostora za večurni seminar ali tedenski tečaj.
Naj bo usmerjeno, preprosto in kratko
V poslovni reviji Forbes so leta 2017 zapisali, da približno 40 % uporabnikov spleta zapusti spletno stran, če se ta nalaga več kot tri sekunde. Zdi se, da se nenehno borimo z našo pozornostjo. Kako torej ponuditi relevantne vsebine, ne da bi preobremenili naše možgane?
Če nam je znanje ponujeno v obliki kratkega videoposnetka, infografike ali petminutne interaktivne lekcije, se lahko učimo kar med pavzo za kavo, med sestanki ali na avtobusu v službo. Ko širimo svoj nabor znanja, gojimo tudi trajno, vseživljenjsko učenje in prepletamo učne izkušnje.
Čeprav je priprava mikroučnih vsebin videti preprosta in cenovno ugodna, zahteva premislek o tem, kakšen cilj želimo z gradivom doseči. Vsaka učna enota mora stati sama zase, vendar pri tem tvegamo izgubo dragocenega konteksta.
Kako popestriti mikroučenje?
Morda smo premagali prvo oviro in se je stran uspešno naložila. Kolikokrat pa se vam je zgodilo, da videoposnetku preprosto niste mogli slediti, ker je bil govor preveč monoton ali pa so se podatki zvrstili čisto prehitro, da bi si kaj zapomnili?
Če nam je znanje ponujeno v obliki kratkega videoposnetka, infografike ali petminutne interaktivne lekcije, se lahko učimo kar med pavzo za kavo, med sestanki ali na avtobusu v službo.
Strokovnjaki za informacijske tehnologije že od pojava mobilnih telefonov iščejo načine, kako spodbuditi aktivno sodelovanje pri učenju z vključevanjem elementov igre. V okoljih, kjer umetno ustvarjena tekmovalnost povečuje zanos uporabnikov, se t. i. igrifikacija izkaže za še posebej učinkovito.
Kaj pa uporaba naučenega?
Če zaposlenemu postrežemo znanje, ki ga ne more neposredno uporabiti, naredimo korak naprej – in dva nazaj. »Daj, zapomni si to, gotovo ti bo nekoč prišlo prav,« ne zveni ravno prepričljivo, ko enako obravnavo zahteva še tisoč drugih informacij. Naučeno se izgubi v množici. Raziskave so pokazale, da je mikroučenje še posebej učinkovito, kadar je vsebina neposredno povezana z naslednjo dejavnostjo. Ko snov prilagodimo konkretni delovni aktivnosti, se učni proces zdi zaposlenemu bistveno bolj smiseln.
Mobilne aplikacije lahko naš grižljaj znanja naredijo še bolj »okusen«. Ker je samoumevno, da telefon ves čas nosimo s seboj, nam takšno učenje deluje bližje in pomaga ohranjati našo motivacijo – aplikacija nas denimo opomni, kdaj je čas za ponovitev. Še več – ameriška študija iz lanskega leta je pokazala, da uporaba mobilnih mikroučnih vsebin spodbuja doseganje učnih ciljev, ki segajo onkraj vprašanj tipa »Katera reka teče pod Dravskim mostom,« in »Zakaj je temu tako?«
Čeprav interaktivne mikroučne vsebine prinašajo številne ugodnosti, kot je prilagajanje učnega poteka posamezniku, pogosto umanjka tista interakcija, ki daje pobudo za kritično mišljenje in reševanje problemov; socialna interakcija. Zato je vse pogostejša praksa, da vsebine delimo na družbenih omrežjih, kjer je prostora za diskusijo neskončno.
Kako je torej z učinkovitostjo?
Raziskave kažejo, da mikroučenje prispeva k:
- boljšemu pomnjenju konceptov,
- višji zavzetosti,
- večji motivaciji,
- večji angažiranosti za sodelovalno učenje in
- višjim učnim zmožnostim in uspešnosti.
Smiselno zasnovano in premišljeno uporabljeno mikroučenje je vse prej kot »mikro« učinkovito – a naj nikdar ne postane celoten obrok. Če je čas denar, kaj je potem znanje?
Dodatno branje
Shail M. S. (2019). Using Micro-learning on Mobile Applications to Increase Knowledge Retention and Work Performance: A Review of Literature. Cureus, 11(8), e5307. https://doi.org/10.7759/cureus.5307
Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.
PSIHOLOGIJA DELA 