Si lahko predstavljamo okolje, kjer zaposleni brez strahu pokažejo, kdo so, tudi skozi vero? V svetu, kjer pristnost postaja nova valuta, izražanje verske identitete v službi še vedno pogosto ostaja tabu. A kaj, če prav to prinese več empatije, trdnejše vrednote in notranjo moč v vsakdanjih izzivih? Preberite, zakaj sta vera in kariera lahko zaveznici in kdaj lahko to postane izziv.
Avtorica: Lejla Kanurić
Prednosti in izzivi izražanja verske identitete v delovnem okolju
“Oglas za sanjsko službo. Leta in leta izobraževanja in različni dosežki so se zbrali v mojem CV-ju. A naj priložim še sliko? Hmm, morda raje ne. Kaj pa, če me zavrnejo zgolj zaradi rute?”
Taka in tem podobna vprašanja se pogosto porajajo v glavah tistih posameznikov in posameznic, ki jim verska identiteta predstavlja velik del odgovora na navidez preprosto vprašanje »Kdo sem?«.
Kje se izgubi naša raznolikost?
Glede na to, da imamo v Sloveniji registriranih kar 66 različnih cerkva in religijskih skupnosti je povsem normalno, da se verska raznolikost, čeprav je Slovenija ustavno sekularna država, prenese tudi na delovno okolje. Zakaj je potem verska pripadnost stvar, ki jo zamolčimo, stvar, ki na delovnem mestu ni dobrodošla? Koliko od teh 66 prepričanj je vidno v slovenskih podjetjih?
Če bi vprašala HR strokovnjake, bi se odgovori verjetno skrivali v potencialnih konfliktih in napetostih v organizacijah, ki nastanejo med »drugačnimi«, a situacija zagotovo ni črno-bela. Raziskave namreč niso enotne. Več tistih, ki govorijo v prid upoštevanju verske raznolikosti na delovnem mestu, saj je skladnost med versko in poklicno identiteto mogoča. Hkrati pa to, da nas na delovnem mestu sprejemajo take kot smo, z vsemi našimi posebnostmi, daje občutek varnosti, ki je pomembna, da rastemo, se razvijamo, se izpopolnjujemo.
Ko vera in delo stopita skupaj
Svoj notranji jaz si vedno želimo pokazati tudi skozi vidna dejanja in prakse. Verska plat se pri tem velikokrat izraža skozi načine oblačenja, molitev, prehranjevalne navade, verska praznovanja in simbole. Če se v to vpletejo še nerazumevanje, nestrpnost in predsodki, je konflikt skoraj neizogiben, pogosto pa vodi celo v odpustitev z delovnega mesta.
Če sta vera in duhovna izpopolnjenost v organizaciji dojeta kot dodaten vir psihične moči, vir načinov boljšega spoprijemanja s stresom in vir empatije, lahko razumemo, zakaj verujoči zdravniki poročajo o manj dilemah in manj stresa med oskrbovanjem umirajočih pacientov ter zakaj se neustrašni gasilci napotijo v ogenj, da rešijo življenje, ki je za njih sveto.
Raznolikost verskih identitet zaposlenih lahko delodajalci izkoristijo kot priložnost za gradnjo in negovanje načela spoštljivega pluralizma. Raziskave kažejo, da so konflikti pogostejši, kadar je versko izražanje potisnjeno na obrobje, kot pa takrat, ko lahko zaposleni odprto govorijo o tem, kdo so, v kaj verjamejo in kako jih to oblikuje. Prav v tem prepoznavam potencial za uspeh – verske koncepte, kot so tikkun olam (zdravljenje in izboljševanje sveta) v judovstvu, ljubite drug drugega v krščanstvu ali iqre (beri, uči se, izobražuj se) v islamu, lahko uporabimo kot temelj za spodbujanje pravičnosti, empatije, predanosti, izobraževanja ter prosocialnega in proorganizacijskega vedenja zaposlenih. Ključno vlogo pri tem igrajo kadrovski strokovnjaki, ki s premišljenim modeliranjem tolerance in spoštovanja oblikujejo delovno okolje, v katerem verska raznolikost postane prednost, ne ovira.
»V CV bom tokrat dodala tudi sliko. Želim biti iskrena in odkrita. Na delovno mesto želim prinesti svoj celoten jaz«
Za več informacij o prednostih in izzivih izražanja verske identitete na delovnem mestu priporočam branje članka:
Héliot, Y., Gleibs, I. H., Coyle, A., Rousseau, D. M. in Rojon, C. (2019). Religious identity in the workplace: A systematic review, research agenda, and practical implications. Human Resource Management, 59(2), 153–173. https://doi.org/10.1002/hrm.21983
O avtorici: Sem študentka magistrskega študija psihologije na Filozofski fakulteti UL . Če bi me pred nekaj leti vprašali, zakaj sem se odločila za študij psihologije, bi bil moj odgovor: »Ker želim pomagati ljudem.« Danes pa ugotavljam, da je psihologija zame veliko več. Čeprav še vedno vidim svojo prihodnost na kliničnem področju, uživam v razpravljanju o družbeno aktualnih temah, povezanih s psihologijo, kulturo in religijo. V prostem času rada berem, delam henna poslikave, se sprehajam po naravi in uživam v sončnih zahodih ob morju.
Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.
Vaši podatki bodo obdelani v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).
