Razveza (zunaj)zakonske skupnosti – kakšna je vloga delovnega mesta?

Lani se je v Sloveniji ločilo 2046 parov. Menite, da je vloga delovnega mesta pri razvezi (zunaj)zakonske skupnosti podporna, negativna, morda nevtralna? Preberite, kaj pravijo dosedanje raziskave in kako lahko k boljšemu razumevanju te tematike prispevate tudi sami.

Avtorica: Urška Filipič

Posameznikovo zasebno življenje je močno prepleteno z njegovim službenim, zato je razumevanje vloge delovnega mesta pri stresnih življenjskih dogodkih izjemnega pomena. Eden izmed stresnih življenjskih dogodkov je zagotovo razveza (zunaj)zakonske skupnosti, saj za posameznika prinaša intenzivna čustva, hkrati pa lahko vodi do sprememb v življenjskih pogojih. Razveza močno vpliva tudi na posameznikovo identiteto, ki jo mora prilagoditi novim okoliščinam (Cabılar in Yılmaz, 2022; Cookston in Remy, 2015).

V tem obdobju je lahko delo za posameznika podporni dejavnik, lahko pa mu predstavlja dodatno breme

Raziskava, ki jo je opravil Kelemen s sodelavci (2024) je identificirala tri ključna področja sprememb v času razveze, ki so povezana z delovnim mestom. Prvo se nanaša na prepletenost vlog, in sicer lahko stres zaradi razveze zmanjša osredotočenost na delo in lahko vodi do zmanjšane podpore, ki jo posameznik prejema doma, po drugi strani pa lahko delovno mesto posamezniku nudi podporo. Wandberg idr. (2022) na primer ugotavljajo, da tisti, ki so v procesu razveze, poročajo o bolj negativnem vzdušju na delovnem mestu in tudi o slabši učinkovitosti.

Drugo področje je vezano na ekonomsko odvisnost, saj razveza za posameznika lahko predstavlja ekonomsko negotovost, kar vodi v povečano potrebo po dodatnih prihodkih, hkrati pa lahko vpliva na posameznikove dolgoročne karierne cilje. V raziskavi Wanderberga in sodelavcev (2022) je dobra tretjina posameznikov poročala, da je razveza sicer pozitivno vplivala na njihovo kariero.

Tretje področje je socialna dinamika na delovnem mestu, saj lahko zaradi razveze pride do sprememb v socialnem krogu zaposlenega; okolje je lahko namreč stigmatizirajoče ali podporno (Kelemen idr., 2024, Wanberg idr., 2022). V longitudinalni raziskavi so Wanderberg in sodelavci (2022) tako ugotovili, da je posameznikovo počutje in uspešnost na delovnem mestu odvisna od veliko različnih faktorjev, na primer od nivoja žalovanja, stanja zakona pred razvezo in tudi od okoliščin, povezanih z otroci.

Priložnsot imate prispevati k unikatni slovenski raziskavi

V svoji magistrski nalogi tako želim podrobneje preučiti, kako posamezniki doživljajo obdobje razveze v povezavi z delovnim mestom. Tematika je v Sloveniji precej relevantna, saj se je v letu 2024 ločilo 2064 parov, pri čemer je pomembno omeniti tudi to, da narašča število otrok, rojenih v zunajzakonskih zvezah (SURS, b.d.; Šter, 2025).

Iščem posameznike, ki so se ločili pred največ petimi leti oziroma so v tem obdobju razdrli dlje časa trajajočo zvezo. Zanimalo me bo, ali delovno mesto doživljajo kot podporni dejavnik ali kot dodatno obremenitev, že intervju pa lahko izvedemo popolnoma anonimno: pišete mi lahko na primer iz anonimnih e-naslovov.

Z udeleženci bom opravila polstrukturirane intervjuje, ki trajajo od 45 do 60 minut, izvedejo pa se lahko v živo ali preko spleta. Pomembno je, da so posamezniki v obdobju razveze bili v rednem delovnem razmerju. V kolikor ustrezate navedenim pogojem, vas vabim, da mi pišete na uf93568@student.uni-lj.si, da se dogovorimo za termin intervjuja ali pa posredujete to objavo nekomu, za katerega menite, da bi lahko bil primeren kandidat. Tudi vsi odgovori, ki jih bom uporabila v magistrskem delu, bodo anonimizirani.

Več informacij lahko najdete v naslednjem vabilu: http://bit.ly/46k0cTq ali mi pišete na mail. Hvala za sodelovanje!

Literatura o razvezah (zunaj)zakonske skupnosti in vlogi delovnega mesta

Cabılar, B. Ö. in Yılmaz, A. E. (2022). Divorce and Post-divorce adjustment: Definitions, models and assessment of adjustment. Psikiyatride Güncel Yaklaşımlar-Current Approaches in Psychiatry, 14(1), 1–11, DOI: 10.18863/pgy.910766.

Cookston, J. T., in Remy, L. N. (2015). Who am I if we’re not us? Divorce and identity across the lifespan. V K. C. McLean in M. Syed (ur.), The Oxford handbook of identity development (str. 454–471). Oxford University Press.

Kelemen, T. K., Matthews, M. J., Bolino, M. C., Gabriel, A. S. in Ganster, M. L. (2024). Understanding the relationships between divorce and work: A conceptual framework and research agenda. Journal of Managment, 51(1), 427 – 463. https://doi.org/10.1177/01492063241281467

SURS. (b.d.). Osnovni podatki o rojenih, Slovenija, letno. [Podatkovna tabela]. Pridobljeno 10.7.2025 s https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05J1002S.px/table/tableViewLayout2/

Šter, D. (2025). Lani največ porok 25. maja. https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/13645 Wanberg, C. R., Csillag, B. in Duffy, M. K. (2022). After the break-up: How divorcing affects individuals at work. Personnel Psychology, 76(1), 77 – 112. https://doi.org/10.1111/peps.12547

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.