Ste se kdaj vprašali, zakaj bi bile izmenjave namenjene le študentom? Kako bi lahko idejo mednarodnih izmenjav prenesli tudi v delovno okolje, med učitelje, raziskovalce ter javni in zasebni sektor? Takšne izmenjave bi lahko prinesle nova znanja, svež veter v delovna okolja, več razumevanja med sektorji in priložnosti za osebno rast. Ob tem pa moramo biti pazljivi tudi na nekatere pasti.
Avtorica: Doroteja Novak
Marsikateremu študentu pomemben del študentskega življenja (in izobraževanja) predstavlja izkušnja mednarodne izmenjave. Ob tem se mi je utrnila misel, zakaj tega ne omogočajo tudi delodajalci? Takšne izmenjave bi lahko zaposlenim prinesle podobne prednosti kot študentom – širjenje obzorij, nova znanja in izkušnje. O ideji izmenjave med javno upravo in gospodarstvom sta kolegici pisali že pred desetletjem. Če te zanima, kaj se je od takrat spremenilo (če sploh kaj), beri naprej.
Izmenjava kadrov
Mednarodne izmenjave študentom pomenijo priložnost, da pridobijo mednarodne izkušnje, izboljšajo svoje znanje tujih jezikov in spoznajo različne kulture. Obiskovanje univerz v drugih državah omogoča širjenje obzorij, ustvarjanje mednarodnih povezav in razvija osebno ter profesionalno rast. Čeprav je velik del izmenjave tudi zabava, sem pri svojih kolegih opazila, koliko skozi to izkušnjo osebnostno zrastejo – postanejo bolj zreli, samozavestni in se bolje znajdejo v različnih situacijah. Vrnejo se z novim globljim vpogledom v družbo, polni energije in novih idej.
Zakaj torej ne bi izmenjave prenesli tudi v delovno okolje? Ta praksa je v nekaterih panogah po svetu povsem običajna, medtem ko je drugje skoraj neznana. Pojavlja se v različnih oblikah in pod različnimi izrazi – lahko gre za dobesedno izmenjavo dveh zaposlenih med oddelki ali podjetji ali pa za začasno napotitev zaposlenega v drugo okolje, bodisi znotraj iste organizacije bodisi v drug sektor. Najpogostejši izrazi za to prakso so izmenjava kadrov (angl. staff exchange), izmenjava zaposlenih (angl. employee exchange) in napotitev (angl. secondment). Trajanje je lahko zelo različno – od nekaj dni ali tednov do več mesecev, odvisno od ciljev in potreb organizacij ter zaposlenih. Koncept torej ni nov – vsi smo že slišali za izmenjave univerzitetnih profesorjev in posoje športnikov v druge klube, a zdi se mi, da ima ta praksa še veliko neizkoriščenega potenciala.
Koncept izmenjav v delovnem okolju ni nov, vendar ima še veliko neizkoriščenega potenciala.
Kateri sektorji bi lahko največ pridobili z uvedbo izmenjave kadrov? Tri se mi zdijo še posebej zanimivi.
Sveže ideje v razredu
Učiteljski poklic je zelo dinamičen, a velikokrat naporen, zato bi lahko sistem izmenjav prinesel številne prednosti. Učitelji bi imeli priložnost spoznati drugačno šolsko kulturo, različne metode poučevanja in pristope k sodelovanju s starši ter učenci. Poleg strokovne rasti posameznika bi izmenjave omogočile prenos dobrih praks tudi med šolami, kar bi lahko izboljšalo kakovost pouka in delovno okolje. Učitelji bi lahko pridobili nove ideje in priložnost za medsebojno povezovanje. Izmenjava bi lahko pomagala preprečiti poklicno izgorelost učiteljev, saj bi jim omogočila nove izkušnje, spodbudila profesionalni razvoj in jim ponudila priložnost za osvežitev motivacije. Ne nazadnje bi lahko učiteljska izmenjava prispevala tudi k večjemu ugledu poklica, saj bi učitelji s pridobljenimi novimi kompetencami in izkušnjami postali bolj cenjeni. S tem bi lahko poklic postal privlačnejši tudi za mlajšo generacijo, ki išče dinamično in razvojno usmerjeno delovno okolje.
Premostitev vrzeli med teorijo in prakso
Pogosto raziskave prinesejo pomembna spoznanja in priporočila za prakso, vendar se zaplete pri njihovi uporabnosti – napotki so lahko preveč abstraktni ali ne dosežejo pravih naslovnikov. Izmenjava med raziskovalci in praktiki bi lahko močno izboljšala ta prenos znanja. Če bi raziskovalci neposredno sodelovali v delovnem okolju, bi bolje razumeli izzive in prilagodili svoja priporočila realnim razmeram. Hkrati bi strokovnjaki iz prakse, ki bi imeli priložnost delovati v raziskovalnih projektih, prispevali dragocen vpogled in pomagali usmerjati raziskave v resnične potrebe določenega področja. Če na primer raziskujemo počutje zdravstvenih delavcev v javnem zdravstvu, bi lahko medicinska sestra kot članica raziskovalne ekipe pomembno prispevala k izvedbi intervjujev. Zaradi lastnih izkušenj iz prakse bi lažje pridobila iskrene in relevantne odgovore ter jih pravilno interpretirala, saj bi bolje razumela izzive, s katerimi se soočajo njeni kolegi. Njeno praktično znanje bi raziskovalni skupini omogočilo tudi bolj poglobljeno analizo zbranih podatkov, saj bi jih znala povezati z dejanskimi izkušnjami iz kliničnega okolja in jih drugače ovrednotiti kot nekdo brez neposredne prakse. Takšna povezava med teorijo in prakso bi lahko povečala učinkovitost odkritij in izboljšala reševanje konkretnih izzivov v različnih sektorjih.
Izmenjava med raziskovalci in praktiki bi lahko močno izboljšala prenos znanja in povečala učinkovitost odkritij.
Odpravljanje predsodkov med javnim in zasebnim
Ne nazadnje pa je izmenjava kadrov še posebej zanimiva v kontekstu, o katerem sta kolegici pisali že pred desetimi leti. In dobra novica – zgodili so se pomembni premiki! Javna uprava in gospodarstvo pogosto delujeta kot dva ločena svetova – enkrat slišimo, da je eno slabše, drugič, da je boljše. Pogosto naletimo na zgodbe zaposlenih, ki so prešli iz gospodarstva v javno upravo ali obratno, in vsak ima svojo izkušnjo. Izmenjava znanj bi zato na tem področju bila še posebej zanimiva in koristna, kar so prepoznali tudi na Ministrstvu za javno upravo. Razkorak so se odločili rešiti s programom Partnerstvo za spremembe, ki je desetletje omogočal izmenjave zaposlenih med javnim in zasebnim sektorjem. Zaposleni so dobesedno zamenjali svoja delovna mesta in doživeli izkušnjo dela na drugi strani. Program je pripomogel k boljšemu razumevanju delovnih procesov, odpravi predsodkov ter ustvarjanju novih rešitev skozi sodelovanje.
Prednosti in pasti
Iz vtisov udeležencev programa Partnerstvo za spremembe lahko izluščimo ključne prednosti izmenjave kadrov: nove ideje, sodelovanje, prenos dobrih praks, pridobivanje znanja, svež pogled na delo in dodatna motivacija. Seveda pa se pojavljajo tudi izzivi – raziskave pravijo, da se pojavlja pomanjkanje jasnih pogodb in strategij dela, ki lahko povzročijo pravno in finančno negotovost posameznika v izmenjavi. Prav tako se mnogi zaposleni po napotitvi težko vrnejo v svojo prvotno vlogo. V določenih panogah lahko napotitve celo zmanjšajo dobičkonosnost podjetij in ovirajo karierno rast zaposlenih. Zato je ključ jasna struktura, podpora zaposlenim ter strateško načrtovanje koristi za vse vpletene.
Izmenjava kadrov kot svež veter v delovnih okoljih
Podobno kot študentska izmenjava tudi izmenjava kadrov prinaša svežino v delovno okolje ter odpira vrata priložnostim za osebni in strokovni razvoj. A hkrati se postavljajo nova vprašanja. Kakšen finančni in organizacijski izziv to predstavlja za podjetja? Ali bi bila izmenjava prostovoljna ali obvezna? Kdo bi jo omogočal in kdo bi se je udeležil? In ne nazadnje – kaj, če zaposleni po izmenjavi želijo ostati? Izmenjave zaposlenih odpirajo številne priložnosti, a tudi dileme. Morda je čas, da začnemo razmišljati o njih kot o strategiji razvoja zaposlenih, ki bi lahko prinesla svež veter v delovna okolja – če jo le znamo pravilno oblikovati.
O avtorici: Sem študentka magistrskega študija psihologije Univerze v Ljubljani, ki ima rada inovativne ideje in družbenokoristne projekte. Sem ljubiteljica živali, testenin in družabnih iger. Uživam v delu z ljudmi, posebej otroki in še iščem dinamično poklicno pot, ki bi združila vse moje strasti.
Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.
PSIHOLOGIJA DELA 