Metoda dodeljenega kolega (angl. buddy system) je dolgo uveljavljen pristop, ki se je prvotno uporabljal kot varnostni sistem v tvegani delovni praksi, kjer je zaposleni spremljal delo sodelavca in zagotavljal hitro pomoč v primeru nezgode (Independent Electrical Contractors, 2020). Sčasoma se je koncept razširil v del procesa organizacijskega uglaševanja, kjer izkušeni zaposleni novincu pomaga pri razumevanju delovnih postopkov, pravil in organizacijske kulture ter mu nudi podporo pri socialni integraciji in čustvenem prilagajanju (Cooper in Wight, 2014; Vitaud, 2020).
Avtorica: Živa Mesar
Kaj je metoda dodeljenega kolega?
Metoda dodeljenega kolega je uveljavljen pristop, saj se uporablja že skoraj stoletje. Sprva je izraz označeval ureditev, pri kateri sta se dva zaposlena povezala z namenom medsebojne podpore in zagotavljanja varnosti v tveganih delovnih okoljih. V zgodnji rabi je imel sistem predvsem varnostno funkcijo, saj je temeljil na organiziranju zaposlenih v pare, znotraj katerih je vsak posameznik spremljal delo drugega (Treguer, b. d.).
Sčasoma se je koncept dodeljenega kolega razvil iz prvotnega varnostno naravnanega pristopa v proces, ki je postal sestavni del organizacijskega uglaševanja. Izkušeni sodelavec prevzame vlogo spremljevalca novega zaposlenega ter mu pomaga pri razumevanju delovnih postopkov in organizacijske kulture (Cooper in Wight, 2014). Najpomembnejša naloga kolegov pa je, da novemu zaposlenemu pomagajo pri sociokulturni integraciji, čustveni podpori in vključevanju v kolektiv (Vitaud, 2020).
Z uvedbo metode se zaposleni hitreje in bolj učinkovito spoznajo z nenapisanimi pravili, ki veljajo v organizaciji, vrednotami, ki jih organizacija zastopa, in načinom komunikacije. Metoda tako predstavlja pomemben delovni vir v procesu uvajanja novega zaposlenega (Nigah idr., 2012). Ta čuti večjo podporo in vključenost ter je bolj zadovoljen s procesom organizacijskega uglaševanja (Klinghoffer idr., 2019).
V katerih primerih metodo dodeljenega kolega uporabimo?
Metoda dodeljenega kolega se uporablja z namenom, da bolj izkušeni kolega novemu zaposlenemu pomaga pri prehodu iz neizkušenega zunanjega opazovalca v učinkovitega zaposlenega. Metoda pa se uporablja tudi med zaposlenimi, ki so v organizaciji že dalj časa. V tem primeru se oblikujejo pari sodelavcev, ki običajno niso v tesnih odnosih, z namenom spodbujanja medsebojnega spoznavanja in ustvarjanja zaupanja vrednega odnosa, v okviru katerega lahko posamezniki odprto delijo svoje težave, izzive ali skrbi (McCool idr., 2022).
Pomembno se je zavedati, da dodeljeni kolega ni nadomestek mentorja ali vodje. Na voljo je namreč za odgovore na relativno preprosta vprašanja glede delovnih nalog, ne prevzema pa nalog usposabljanja, ki so značilne za mentoriranje, ne sodeluje pri individualnem razvoju zaposlenega in ni odgovoren za njegovo delovno uspešnost (Cooper in Wight, 2014).
“Pomembno se je zavedati, da dodeljeni kolega NI nadomestek mentorja ali vodje.”
Kako lahko v svoji organizaciji izvedemo metodo dodeljenega kolega?
Metodo dodeljenega kolega lahko v organizaciji uvedemo prek treh ključnih korakov.
- Določitev namena: Pred začetkom izvajanja metode je potrebno jasno opredeliti namen, temeljna pravila in cilje dodeljenega kolega. Ti so lahko boljša socialna vključenost zaposlenega, krepitev vključevanja v organizacijsko kulturo, povečanje zavzetosti zaposlenih. Jasno opredeljeni cilji bodo zagotovili dobro usmeritev metode in uskladitev vseh udeleženih (Mundey, 2023).
- Oblikovanje parov: Pomembno je, da organizacija prepozna tiste zaposlene, ki imajo ustrezne veščine in znanje za učinkovito podporo sodelavcem. Za dodeljenega kolega novemu zaposlenemu je priporočljivo, da ima vsaj 12 mesecev izkušenj na svojem delovnem mestu (Nigah idr., 2012). Pomembno je, da dobro pozna organizacijsko kulturo in je dobro vključen v socialno dogajanje v podjetju, ima dobre komunikacijske sposobnosti in je pripravljeni sodelovati v vlogi kolega (Mundey, 2023). Ključen dejavnik uspešnosti sodelovanja pa je osebnostna združljivost med kolegoma, pomembno je, da se dobro razumeta in lahko gradita dober odnos. Bolj kot sta med seboj povezana, več časa preživita skupaj, zato je odnos bolj učinkovit (Ramsberger idr., 2002).
- Uvedba metode in spremljanje poteka: Zaposleni, ki opravlja vlogo dodeljenega kolega, običajno prejme malo formalnih smernic glede poteka odnosa, saj je glavni namen te vloge zagotavljanje podpore novemu zaposlenemu pri vključevanju v družbo, kar ni formalno opredeljeno (Nigah idr., 2012). Kljub temu je mogoče povzeti glavne naloge in odgovornosti dodeljenega kolega (Bold, 2022): podpora novemu zaposlenemu pri orientaciji v delovnem okolju, seznanjanje novega zaposlenega z internimi smernicami in pričakoanji podjetja, predstavitev delovnih procesov in načinov dela in spodbujanje vključevanja novega zaposlenega v socialne aktivnosti s sodelavci.
Vloga psihologa
Psiholog ima ključno vlogo pri vključevanju in spodbujanju metode dodeljenega kolega v organizacijske procese. Na ravni organizacije psiholog razvija in vzpostavlja kulturo, ki podpira povezovanje zaposlenih in medosebno sodelovanje, hkrati pa ozavešča zaposlene o koristnosti metode dodeljenega kolega ter predstavlja njene prednosti. Ena od osrednjih nalog psihologa je sodelovanje pri izboru in oblikovanju parov kolegov. Poleg tega spremlja in evalvira potek odnosa med kolegi, zagotavlja podporo, posreduje pri morebitnih konfliktih in po potrebi prilagodi ali prekine sodelovanje, če se izkaže za neučinkovito.
Psiholog s svojim znanjem zagotavlja, ali so pari primerno izbrani, dodeljeni kolegi ustrezno usposobljeni, sistem pa deluje na način, ki podpira socialno in čustveno dobrobit vseh udeležencev. Njegova vloga je ključna za uvajanje metode, zagotavljanje podpore zaposlenim, vključenim v program in evalvacijo, ter ustrezno prilagajanje programa dodeljenih kolegov.
Če vas o metodi dodeljenega kolega, njeni uporabnosti in prednostih ter omejitvah zanima še več, vabljeni, da si preberete priloženo seminarsko nalogo:
Za dodatno branje:
Bold, S. (12. 6. 2022). Creating a buddy system at work. StaffCircle. https://www.staffcircle.com/blogs/creating-a-buddy-system-at-work/
Cook, S. (14. 11. 2022). What is the buddy system? MentorCliq. https://www.qooper.io/blog/buddy-system-at-work
Cooper, J. in Wight, J. (26. 10. 2014). Implementing a buddy system in the workplace. PMI Global Congress 2014 — North America. https://www.pmi.org/learning/library/implementing-buddy-system-workplace-9376
Feldman, D. C. in Weitz, B. A. (1991). From the invisible hand to the gladhand: Understanding a careerist orientation to work. Human Resource Management, 30(2), 237–257.
Health Care Human Resource Sector Council. (2020). The Onboarding Peer Buddy System. https://hcsc.ca/images/pdfs/PeerBuddy_rev.pdf
Independent Electrical Contractors. (21. 1. 2020). Working in pairs: The buddy system. Internet Archive. https://web.archive.org/web/20200727222025/https://www.ieci.org/newsroom-and-insights/working-in-pairs-the-buddy-system
Klinghoffer, D., Young, C. in Haspas, D. (6. 6. 2019). Every New Employee Needs an Onboarding “Buddy”. Harvard Business Review. https://hbr.org/2019/06/every-new-employee-needs-an-onboarding-buddy
Klein, H. J., Polin, B. in Leigh Sutton, K. (2015). Specific onboarding practices for the socialization of new employees. International Journal of Selection and Assessment, 23(3), 263–283.
McCool, N., Reidy, J., Steadman, S. in Nagpal, V. (2022). The buddy system: an intervention to reduce distress and compassion fatigue and promote resilience on a palliative care team during the COVID-19 pandemic. Journal of Social Work in End-of-Life & Palliative Care, 18(4), 302–324.
Mundey, M. (16. 10. 2023). How to start an onboarding buddy programme: 7 steps for success. Think Learning. https://www.think-learning.com/onboarding/onboarding-buddy-programme
Nigah, N., Davis, A. J. in Hurrell, S. A. (2012). The impact of buddying on psychological capital and work engagement: An empirical study of socialization in the professional services sector. Thunderbird international business review, 54(6), 891–905.
Ramsberger, P. F., Mills, L. in Legree, P. (2002). Evaluation of the buddy team assignment program: Defense technical information center. Alexandria, VA: United States Army Research Institute for the Behavioral and Social Sciences. doi:10.21236/ADA408486
Tréguer, P. (2. 11. 2025). ‘buddy system’: original meaning and early occurrences. Word Histories. https://wordhistories.net/2025/11/02/buddy-system/
Usanmaz, O. (12. 3. 2025). Buddy system at work: Definition, processes, & more. Qooper. https://www.qooper.io/blog/buddy-system-at-work
Vitaud, L. (28. 5. 2020). Telework: what we could learn from Buffer’s “3 buddy” system. Welcome to the Jungle. https://www.welcometothejungle.com/en/articles/telework-buddy-system
Williams, N. (6. 6. 2006). Spotlight on… buddy schemes. Personnel Today. https://www.personneltoday.com/hr/spotlight-on-buddy-schemes/
Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste vedno obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.
Vaši podatki bodo obdelani v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).
PSIHOLOGIJA DELA 