Vabimo vas na predavanje: Prihodnost teorije delovnih zahtev in delovnih virov

Zagotovo ste se kdaj vprašali, zakaj se nekateri zaposleni pri delu dolgočasijo, medtem ko se drugi vanj tako zatopijo, da sploh ne opazijo konca delovnika. Seveda so te razlike med zaposlenimi posledica različnih dejavnikov – od osebnostnih lastnosti zaposlenega do njegovih interesov. Pomembno vlogo pa odigra tudi to, kako je delo strukturirano, organizirano in doživeto. Slednje so skušale pojasniti mnoge teorije, med njimi tudi teorija delovnih zahtev in delovnih virov Arnolda B. Bakkerja.

Pridružite se nam na brezplačnem predavanju 18. 9. 2025 ob 11:00 v Miklošičevi dvorani.

Bakker kdo?

Kdo pravzaprav je dr. Arnold B. Bakker? Je profesor psihologije dela in organizacije na Univerzi Erasmus v Rotterdamu na Nizozemskem, predsednik Centra odličnosti za pozitivno organizacijsko psihologijo ter gostujoči profesor v Sloveniji (Univerza v Ljubljani), na Finskem in v Južni Afriki. Prav tako je častni član združenj Association for Psychological Science, European Academy of Occupational Health Psychology, International Association of Applied Psychology in Lingnan University (Hong Kong). Z dolgoletnim delom na področju psihologije dela in organizacije je postal eden izmed najbolj citiranih znanstvenikov ter si prislužil mesto na Thomson Reutersovem seznamu najvplivnejših znanstvenih umov na svetu. V času svoje kariere je razvil več vprašalnikov in zasnoval raznolike intervencije za organizacije – njegovo najbolj prepoznavno delo pa je teorija delovnih zahtev in delovnih virov.

Teorija delovnih zahtev in delovnih virov

Kaj pa sploh je teorija delovnih zahtev in delovnih virov? Gre za teorijo, ki predpostavlja, da lahko vsako delovno mesto opišemo kot preplet dveh elementov – delovnih zahtev in delovnih virov. Delovne zahteve se nanašajo na fizične, psihološke, socialne in organizacijske aspekte, ki zahtevajo neprestan fizični in/ali mentalni napor, posledično pa imajo za zaposlenega, sicer ne nujno negativne, fiziološke in psihološke posledice. Sem sodijo npr. kognitivne in emocionalne zahteve dela, nejasnost vlog, konflikti ipd. Delovni viri pa se nanašajo na tiste fizične, psihološke, socialne in organizacijske vidike dela, ki zaposlenemu pomagajo doseči delovne cilje, zmanjšujejo vpliv delovnih zahtev in njihovih posledic oziroma spodbujajo osebnostno rast ter razvoj zaposlenega. Primer delovnih virov so npr. povratna informacija, avtonomija pri delu in socialna opora.

Prav kombinacija delovnih zahtev in delovnih virov je ključna za razumevanje in napovedovanje blagostanja zaposlenih ter njihove delovne uspešnosti. Raziskave so pokazale, da lahko z opisanim modelom predvidimo izgorelost in napovemo pripadnost organizaciji, zadovoljstvo pri delu, povezanost ter delovno zavzetost. Upoštevajoč delovne zahteve, s katerimi se zaposleni srečuje, in delovne vire, ki so mu na voljo, lahko torej organizacija oblikuje delo in delovno okolje tako, da to blagodejno vpliva na počutje zaposlenega in njegovo delovno uspešnost.

Gostovanje v Sloveniji

Več o teoriji pa boste lahko kmalu izvedeli neposredno s strani njenega avtorja. Dr. Arnold Bakker, namreč, prihaja v Slovenijo. Predstavil bo najnovejši razvoj v teoriji delovnih zahtev in delovnih virov, s poudarkom na oblikovanju dela s pomočjo umetne inteligence. Pokazal bo, kako lahko umetna inteligenca pomaga zaposlenim pri krepitvi zavzetosti, ohranjanju dobrega počutja in izboljšanju učinkovitosti skozi oblikovanje dela. Poleg tega bo predstavil nekatere nove ugotovitve o igrivem oblikovanju dela – proaktivnem in igrivem pristopu k opravljanju delovnih nalog.

Toplo vabljeni, da se nam 18. 9. 2025 ob 11:00 pridružite na brezplačnem predavanju v Miklošičevi dvorani (Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor) in teorijo delovnih zahtev in delovnih virov spoznate iz prve roke. Ker je število mest omejeno, prosimo za prijavo prek povezave.