Več glav več ve, kajne? Več glav bo tudi hitreje prišlo do zanimivih, originalnih idej? Pa je vedno tako? Predstavljamo vam metodo, ki je namenjena olajšanju ustvarjalnih procesov v skupini ljudi. Preberite, kako poteka metoda 6–3–5 in zakaj jo mnogi uporabljajo raje kot metodo viharjenja …
AVTORICA: Nika Muren
Metoda 6-3-5 (angl. Method 6-3-5 oziroma 6-3-5 Brainwriting) je skupinska metoda za spodbujanje ustvarjalnega mišljenja. Predstavlja najbolj znano različico metode zapisovanja misli oziroma možganskega zapisovanja (angl. Brainwriting) (Pečjak, 1989), ta pa predstavlja alternativo metodi nevihte možganov (angl. Brainstorming). V njeni luči je metoda 6-3-5 pogosto zasenčena in zato manj poznana.
Spada med intuitivne metode, ki delujejo tako, da spodbujajo posameznikove nezavedne misli oziroma ožje v podvrsto intuitivnih metod ter med progresivne metode, pri katerih pride do ustvarjanje idej v diskretnih progresivnih korakih z večkratnim ponavljanjem istega niza korakov (Shah idr., 2001), pod stalnim navdihom tujih idej (Schroeer idr., 2010).
Zakaj 6–3–5?
Metoda se uporablja za reševanje ne preveč ozkih in zaprtih problemov, in sicer za ustvarjanje velikega števila idej v kratkem času in njihovo specifikacijo (Pečjak, 1989).
Metoda nosi takšno ime, saj je naloga vsakega izmed šestih udeležencev v skupini, da ustvari in nato zapiše tri ideje v petih minutah, nato pa moderator poskrbi, da predlogo z idejami poda svojemu sosedu. V naslednjem krogu je njihova naloga ta, da vsak udeleženec prebere zapisane ideje na prejeti predlogi in doda tri nove ideje, pri čemer pa lahko dopolni že obstoječe ideje, jih spremeni, združi ali ustvari povsem nove (Traut-Mattausch idr., 2015).
Postopek traja 6 krogov, dokler vsak član skupine ne zapiše treh idej na vsako predlogo, torej skupno 18 idej (Donker, 2008). Posledično se 18 začetnih idej petkrat razvije iz pet različnih zornih kotov (Rohrbach, 1969, v Schroeer idr., 2010) in tako skupno nastane neverjetnih 108 idej v 30 minutah (Donker, 2008).
Zakaj pa ne preprostejša nevihta možganov?
Ker metoda 6–3–5 predstavlja eno izmed različic metode zapisovanja misli, ki je alternativa metodi nevihte možganov, velika večina njenih prednosti izhaja iz pomanjkljivosti slednje.
Metoda tako omogoča aktivno in enakopravno sodelovanje vseh članov skupine, saj imajo vsi enako časa za razmislek o idejah, prav tako pa zapišejo enako število idej. Posledično preprečuje prevlado enega ali več bolj glasnih in dominantnih članov skupine, ki bi ostale lahko zavirali pri podajanju idej, zaradi česar daje tudi bolj redkobesednim in plašnim posameznikom večjo možnost svobodnega izražanja idej (Litcanu idr., 2015). Negativne povratne informacije v obliki kritik in komentarjev namreč niso dovoljene (Rudy, 2021) in tako ne more priti do razvrednotenja idej (Wilson, 2013). Poleg tega pa je metoda tudi napol anonimna (Pečjak, 2001). Prednost metode predstavlja tudi njena uporabnost v primeru, da v skupini vladajo napetost in konflikti (Roco, 2004). Za izvedbo metode prav tako ne potrebujemo dodatno usposobljenega moderatorja (VanGundy, 1984), ideje so sproti zabeležene, zato ni potrebno pisati zapisnika (Badirovna, 2021). Poleg tega metoda zmanjša tudi učinek statusnih razlik, pritiska za prilagajanje skupinskim normam in odmikov od osrednje teme (Litcanu idr., 2015).
Dodatno vzpodbudni razlogi za njeno uporabo so ugotovitve nekaterih študij (npr. Litcanu idr., 2015), da se ta metoda udeležencem zdi bolj učinkovita in jim je ljubša v primerjavi z možgansko nevihto.
Potek in primer uporabe
Natančno opisano izvedbo po korakih najdete v spodnji seminarski nalogi. V grobem se metoda deli na tri korake:
- opredelitev problema,
- zapisovanje idej,
- vrednotenje idej.
Metodo bi lahko na oddelku razvoja izvedel vodja oddelka s šestimi zaposlenimi, z njo pa bi poskušali rešiti sledeč problem: »Kako bi lahko izboljšali znanje angleškega jezika na oddelku razvoja?« Najprej bi vodja zaposlenim natančno predstavi potek metode, opredeli problem, nato pa bi zaposleni v šestih petminutnih krogih zapisovali ideje za rešitev predstavljenega problema. Pri tem bi jih vodja spodbujal, da navdih za nove ideje črpajo iz predhodno zapisanih idej na predlogah. Primer izpolnjene predloge je prikazan na spodnji sliki. Lepo se kaže, kako bi lahko zaposleni svoje ideje gradili na idejah drugih, torej na primer idejo tečaja angleškega jezika še dodatno specificirali. Na koncu bi sledilo vrednotenje idej, kjer se ideje združi v skupine po podobnosti.
Že iz primera le ene predloge so razvidne tri skupine idej, in sicer tečaj angleškega jezika, povezovanje s tujino in uporaba angleškega jezika na delovnem mestu. Na koncu bi sledilo še glasovanje o skupinah idej. V primeru, da bi zaposleni izbrali skupino idej uporaba angleškega jezika na delovnem mestu, bi ta vodji oddelka omogočala nabor idej na katerih področjih dela lahko uvede uporabo angleškega jezika, kar bi najverjetneje prispevalo k izboljšanju znanja angleškega jezika na oddelku razvoja.
Slika prikazuje uporabo predloge za metodo 6–3–5. Prazno predlogo najdete v celotnem besedilu v spodnjem dokumentu.
Celotno seminarsko nalogo si lahko preberete s pritiskom na spodnji gumb za prenos:
Prebrali si boste lahko natančen potek metode in izvedeli še, kaj so njene omejitve.
LITERATURA
Badirovna, S. N. (2021). Using method 635 in foreign language classrooms for developing writing and speaking skills. Web of Scientist: International Scientific Research Journal, 2(5), 520–523.
Donker, H. (2008). Supporting creativity in virtual teams. CollabTech. https://ipsj.ixsq.nii.ac.jp/ej/index.php?action=pages_view_main&active_action=repository_action_common_download&item_id=158413&item_no=1&attribute_id=1&file_no=1&page_id=13&block_id=8
Free Management Ebooks. (b. d.). 6-3-5 Brainwriting. http://www.free-management-ebooks.com/news/6-3-5-brainwriting/
Heslin, P. A. (2009). Better than brainstorming? Potential contextual boundary conditions to brainwriting for idea generation in organizations. Journal of Occupational and Organizational Psychology, 82(1), 129–145.
Hoover, C. W. in Jones, J. B. (1991). Improving Engineering Design: Designing for Competitive Advantage. National Academies Press.
Hsu, C. C., Wang, T. I., Lin, K. J. in Chang, J. W. (2017). The effects of fusing 635 brainstorming and C-Sketch methods on the creativity of industrial design. V M. Chang, N.-S. Chen, R. Huang, Kinshuk, D. G. Sampson in R. Vasiu (ur.). 2017 IEEE 17th International Conference on Advanced Learning Technologies (ICALT 2017) (str. 189–193). IEEE.
Likar, B., Križaj, D. in Fatur, P. (2006). Management inoviranja. Fakulteta za management.
Linsey, J. S. in Becker, B. (2011). Effectiveness of brainwriting techniques: comparing nominal groups to real teams. V T. Taura in Y. Nagai (ur.). Design creativity 2010 (str. 165–171). Springer.
Litcanu, M., Prostean, O., Oros, C. in Mnerie, A. V. (2015). Brain-writing vs. Brainstorming case study for power engineering education. Procedia-Social and Behavioral Sciences, 191, 387–390.
Literarnica. (27. 12. 2015). Tehnike ustvarjalnega mišljenja: Metoda 6-3-5. https://www.literarnica.si/2015/11/tehnike-ustvarjalnega-razmisljanja-brainwriting.html
MacNaught, S. (25. 3. 2014a). 635 brainwriting: For Content Marketing Ideas Generation. MacNaught Digital. https://www.staceymacnaught.co.uk/635-brainwriting-method/
MacNaught, S. (6. 8. 2014b). Generate 108 Ideas in 30 Minutes – 635 Brainwriting. Linkedin. https://www.linkedin.com/pulse/20140806121403-84959225-generate-108-ideas-in-30-minutes-635-brainwriting/
McClintock, J. (2.8. 2016). Solve Problems Better and Faster with Brainwriting. Linkedin. https://www.linkedin.com/pulse/solve-problems-better-faster-brainwriting-janine-lombardi/
Meško, M. (2000). Nevihta možganov in zapisovanje idej. Pedagoška obzorja, 15(3–4), 179–192.
Michinov, N. (2012). Is electronic brainstorming or brainwriting the best way to improve creative performance in groups? An overlooked comparison of two idea‐generation techniques. Journal of Applied Social Psychology, 42, E222–E243.
Miro. (b. d.). Brainwriting Template. https://miro.com/templates/brainwriting/
Murman, C. (avgust 2017). Brainwriting: The Team Hack to Generating Better Ideas. Agile Alliance. https://www.agilealliance.org/resources/experience-reports/brainwriting-the-team-hack-to-generating-better-ideas/
Neupane, U., Nishimoto, K., Miura, M. in Kunifuji, S. (2008). Random display of hints and its effect on generating ideas in brain-writing groupware. V I. Lovrek, R. J. Howlett in L. C. Jain (ur.), International Conference on Knowledge-Based and Intelligent Information and Engineering Systems (str. 863–870). Springer.
One Day Design Challenge by Roca. (2. 9. 2018). Method 635. A tool to generate ideas and develop solutions. https://www.onedaydesignchallenge.net/en/journal/method-635
Pečjak, V. (1989). Poti do idej: tehnike ustvarjalnega mišljenja v podjetjih, šolah in drugje. samozaložba.
Pečjak, V. (2001). Poti do novih idej: tehnike kreativnega mišljenja. D. Sakan.
Prebagaran, J. (3. 11. 2020). Brainwriting: All ideas matter. Linkedin. https://www.linkedin.com/pulse/brainwriting-all-ideas-matter-major-dr-prebagaran-jayaraman-r-/
Roco, M. (2004). Emotional creativity and intelligence. Polirom Publishing House.
Rudy, L. J., (21. 7. 2021). How to Use Brainwriting for Rapid Idea Generation. Envato Tuts+. https://business.tutsplus.com/tutorials/how-to-use-brainwriting-for-rapid-idea-generation–cms-26451
Samuel, P. (5. 8. 2016). A Creativity Technique That’s Better Than Brainstorming: Brainwriting 6-3-5. Linkedin. https://www.linkedin.com/pulse/creativity-technique-thats-better-than-brainstorming-6-3-5-samuel/
SAP AppHaus. (b. d.). 6-3-5 Brainwriting. https://apphaus.sap.com/wp-content/uploads/sites/2/2021/06/635Brainwriting.pdf
Sari, E. K. in Fitrawati, F. (2018). Using 6-3-5 brainwriting in helping senior high school students doing brainstorming in writing process. Journal of English Language Teaching, 7(3), 531–537.
Schroeer, B., Kain, A. in Lindemann, U. (2010). Supporting creativity in conceptual design: Method 635-extended. V D. Marjanović, M. Štorga, N. Pavković in N. Bojčetić (ur.), DS 60: Proceedings of DESIGN 2010, the 11th International Design Conference, Dubrovnik, Croatia (str. 591–600). Faculty of Mechanical Engineering and Naval Architecture, University of Zagreb, The Design Society, Glasgow.
Shah, J. J., Vargas‐Hernandez, N. O. E., Summers, J. D. in Kulkarni, S. (2001). Collaborative Sketching (C‐Sketch)—An idea generation technique for engineering design. The Journal of Creative Behavior, 35(3), 168–198.
t2informatik. (b. d.). Brainwriting. https://t2informatik.de/en/smartpedia/brainwriting/
Traut-Mattausch, E., Kerschreiter, R. in Burkhardt, C. (2015), Creativity thinking. V M. Wastian, L. von Rosenstiel, M. A. West in I. Braumandl (ur.), Applied Psychology for Project Managers – A Practicioner’s Guide to Successful Project Management (str. 249–266). Springer.
VanGundy, A. B. (1984). Brain writing for new product ideas: an alternative to brainstorming. Journal of Consumer Marketing, 1(2), 67–74.
Virdyna, N. K. (2016). Teaching writing skill by using brainwriting strategy. OKARA: Jurnal Bahasa dan Sastra, 10(1), 67–77.
Visual Paradigm Online (b. d.). https://online.visual-paradigm.com/app/diagrams/#diagram:proj=0&type=Brainwriting&width=11&height=8.5&unit=inch&gallery=/repository/4ae57583-eb82-4ccb-a51d-f307708d942b.xml
Wilson. C. (16. 12. 2013). Using Brainwriting For Rapid Idea Generation. Smashing Magazine. https://www.smashingmagazine.com/2013/12/using-brainwriting-for-rapid-idea-generation/
psihologijadela.com 