Blog

Skupinski zanos ali kako lahko skupaj uživamo pri delu

Piše: Katarina Pirš

“Ste že delali v skupini, v kateri je delo kar teklo, člani ste se med seboj odlično razumeli, vaše rešitve in izdelki pa so bili tako dobri, da so vas kar presenetili? Bili ste v skupinskem zanosu. Bi si želeli to izkusiti še kdaj? Prepričana sem, da je odgovor ‘ja’.”

Zanos se mi je vedno zdel zanimiv koncept. Kot je rekel psiholog Mihaly Csikszentmihalyi, je stanje največjega zadovoljstva posameznika, ko delamo tisto, kar nam je najbolj zanimivo. Pri tem sploh ni pomembno, kakšna je ta aktivnost. Ljudje so v zanosu med vrtnarjenjem, kuhanjem, slikanjem, igranjem na instrument, tisti redki srečneži pa tudi med delom. Zanos bi brez težav lahko ocenili kot izjemno pomemben pojav na delovnem mestu. Človek, ki dela z zanosom, je visoko produktiven in kreativen, ob delu pa uživa in ga to ne izmuči. Kaj več bi si delodajalec lahko želel?

Odgovor je morda skupinski zanos, nov pojem, ki kot enoto ne vzame posameznika, ampak skupino. Člani skupine so pri tem tako povezani, da razširijo svoje zavedanje sebe na ostale v skupini in z njimi postanejo eno. To vidim kot nekakšno transcendentno izkušnjo, ki močno poveže skupino in omogoča nastanek izdelka, ki je veliko boljši od česarkoli, kar bi lahko člani skupine dosegli posamezno. Takšna skupina lahko k podjetju prispeva izjemne praktične ideje, inovacije, tudi načrt za prihodnost.

Sedaj se verjetno že sprašujete, kje lahko najdete takšno skupino ali kako ji lahko pripadate. Odgovor seveda ni enostaven, saj je pojav skupinskega zanosa odvisen od mnogih dejavnikov. Pomembna je dinamika skupine, saj se morajo člani dobro poznati in razumeti med seboj; težavnost naloge, ki jim mora biti v izziv; in primerno okolje, v katerem jih nič ne moti. Vsi ti dejavniki se lahko vzpostavijo sami od sebe, veliko lažje in pogosteje pa do njih pride, če se jih zavedamo. Prav v tem vidim pomembno vlogo psihologa v organizaciji.

Organizacije psihologe večinoma vidijo le v vlogi zaposlovanja, to pa se mi zdi izjemno preozek pogled na naše možnosti. Ves čas se namreč zapostavlja najpomembnejše ljudi – tiste, ki so v podjetju že zaposleni. Prav za te bi morali psihologi narediti največ. Morali bi jih spoznavati, motivirati, spodbujati, jim pomagati pri težavah in iskati pogoje, v katerih so (na dolgi rok) najbolj produktivni in s svojim delom najbolj zadovoljni. Do določene mere bi pri slednjem lahko pomagalo znanje o skupinskem zanosu. S povezovanjem pravih ljudi bi lahko ustvarili skupine, ki bi se med seboj bolje razumele in lažje vstopile v stanje zanosa. Z izobraževanjem o dejavnikih skupinskega zanosa in treningu bi te skupine lahko same, torej brez intervencije psihologa, zanos dosegale pogosteje. S spodbujanjem celotnega kolektiva bi lahko skupinski zanos postal vrednota organizacije. Posledično lahko pričakujemo višjo produktivnost, več zanimanja za delo, več inovativnih idej, manj utrujenosti, izgorevanja, absentizma, slabe volje na delovnem mestu …

Image of three business people working at meeting

Psihologe in delodajalce zato pozivam, da pomislite na vse možnosti, ki jih lahko prinese uvajanje skupinskega zanosa v delovne time. Aplikacij zanj je ogromno, najbolj pa je učinkovit pri nalogah, ki zahtevajo kreativnost. Te pa so v današnjih časih vedno bolj pomembne. Pozivam pa tudi vse ostale, da se naslednjič, ko boste delali v skupini, spomnite na moj zapis in pomislite, kaj bi vam lahko pomagalo pri lažjem doseganju skupinskega zanosa. Če vam bo uspelo, se vam bo trud gotovo izplačal.

Za konec pa bi rada poudarila, da skupinski zanos ni primeren za vsako delo, pa tudi ne za vse ljudi. To ni čarobna rešitev za vse naše težave pri delu. Kot pri vsaki stvari je tudi o tem potrebno razmisliti kritično. Pomembno je, da poznamo sebe in ljudi, s katerimi delamo. Vedeti moramo, kakšen način dela jim leži in kdaj so najbolj uspešni. Jim skupinsko delo sploh odgovarja? Se razumejo s sodelavcem? Kako bi oni pristopili k zadani nalogi? Ne pozabite, da jih o tem lahko enostavno povprašate.

Za tiste, ki želite izvedeti več o tem: Seminarska naloga o zanosu

________________________________________________________________

Katarina PiršKatarina Pirš                        

Katarina je študentka magistrskega študija psihologije v Ljubljani, ki jo zanima delo psihologa v podjetju in celotno področje organizacijske psihologije. Je koordinatorka in ena izmed ustanoviteljev društva Vez-je, ki mladim podarja odslužene računalnike. V prostem času jo zanima znanstvena fantastika in tehnologija, izredno uživa v peki različnih slaščic.

Advertisements