Blog

Kaj smo, kadar ne delamo in kako priti do idealnega delovnega mesta?

Piše: Tjaša Fužir

»Če si nekaj res želiš, si prizadevaš, da to dosežeš, četudi je treba kdaj stopiti korak nazaj in narediti ovinek, da lahko greš potem dva koraka naprej in dosežeš svoj cilj.«

Nekoč, že davno nazaj (hkrati pa tudi ne tako zelo dolgo), smo bili prvošolčki, pa maturantje, potem študentje in ko smo zaključili študij – diplomanti. Naša izobrazba nas definira predvsem v službenem času, na delovnem mestu. Kakšno delo pa pravzaprav opravljamo – smo našli svojo idealno delovno mesto, ali pa smo se prilagodili trgu dela? In kaj smo, kadar nismo v službi? Kaj smo v privatnem življenju? Kako se predstavimo, kadar srečamo znanca, kolega in kadar nismo v službi? Smo diplomanti tega in onega, ali smo ta-in-ta mama x otrok, ali smo preprosto samo ta-in-ta? Kaj nas določa? S čim se identificiramo?

Pred časom mi je bil pripisan naziv, ki ga še nimam, in na to me je hudomušno opozoril prijatelj, ki me je poklical z enakim nazivom in mi čestital za prispevek. Na moje začudenje mi je seveda povedal za napako in hitro sem posredovala, da se je napaka popravila. Eno z drugim je naneslo, da sem začela biti bolj pozorna na to, kako se ljudje predstavljajo eden drugemu. Začela sem razmišljati o tem, kaj nas pravzaprav definira – je to delovno mesto, podjetje, v katerem smo zaposleni, je to naša družina, naši hobiji?

Kadar se gibljemo v določenih krogih, nam je pripisana točno določena vloga. Ta vloga nas definira, nam določa, kako se predstavljamo, in nam tudi omogoča določene ugodnosti, vezane na našo vlogo. Na delovnem mestu nas definira naša izobrazba in poklic, ki ga opravljamo. Kaj pa v privatnem življenju, izven delovnega časa? Se tudi takrat predstavljamo z akademskim nazivom? Postala sem nekoliko bolj pozorna pri vsakodnevni komunikaciji in ugotovila, da se nekateri vedno predstavijo z nazivom in podjetjem, v katerem so zaposleni (npr. Matej Novak pri telefonu, iz XYZ podjetja kličem) in potem urejajo zadeve naprej, tudi če gre čisto za privatne dogovore. Pa se mi ob tem poraja vprašanje, zakaj ljudje to počnejo/-mo. Ali se res v tolikšni meri identificiramo s poklicem in podjetjem, v katerem smo zaposleni, ali pa je miselnost v nas takšna, da bomo določene zadeve prej in lažje uredili, če se bomo predstavili s podjetjem, v katerem smo zaposleni?

Sama sem ugotovila, da se nikoli ne predstavim z nazivom, ki ga že imam. Pa me je na tej točki prijatelj opomnil, da je seveda prav, da se včasih predstavimo z nazivom, ki ga imamo. Predvsem kadar ge za kak strokovni ali poljudni prispevek, nas potem naši sogovorniki oziroma bralci bolj resno jemljejo v našem govoru oziroma pisanju.

Kaj pa nas v večji meri definira – naši interesi, socialne vloge v »neslužbenem času« ali poklicna oz. organizacijska identifikacija, v kateri cilji posameznika in organizacije postajajo vedno bolj skladni in se interesi posameznika združijo z interesi organizacije?

identifikacija z delom

Posameznik se lahko v tem procesu identificira z različnimi dejavniki – lahko se identificira z delom, lahko se z različnimi podskupinami znotraj organizacije, z zunanjimi skupinami, ki jim pripada (v tem primeru poklic), ali pa z organizacijo kot celoto. Pa to potem v tolikšni meri vpliva na posameznika, da se tudi zunaj organizacije, v svojem prostem času, predstavlja s svojim nazivom in delovnim mestom, s svojo organizacijo? Pa spet na drugi strani – je to dobro, ali je to slabo? Ali to, da se predstavim s svojim nazivom in delovnim mestom, ki ga imam znotraj podjetja pomeni, da čutim tudi večjo pripadnost podjetju? Ali pa je to preprosto posameznikova percepcija, da bo dosegel nekaj, kar drugače ne bi?

Spet na drugi strani opažam, da se vse več mladih zaveda trenutne situacije na trgu dela in proaktivno pristopa k iskanju dela, išče možnosti in priložnosti že tekom študija, opravlja prostovoljna dela, se izobražuje na najrazličnejših področjih. Še vedno pa je nekaj takih, ki so že proti koncu študija prepričani, da ne bodo dobili zaposlitve. »In zakaj ne?« je ponavadi moje vprašanje. »Zaradi smeri študija/ zaradi pomanjkanja izkušenj/ ker ni služb/ zaradi …« dobim najrazličnejše odgovore. Kaj pa je v resnici tisto, zaradi česar mladi posamezniki ne dobijo oziroma ne najdejo služb? In kaj tiste, ki jih, dela tako posebne, kaj tisti s službami delajo drugače? Najverjetneje so bolj proaktivni v svojem iskanju, na zavrnitve pa gledajo kot na izzive za izboljšanje. Upajo si stopiti naprej in reči »znam to in to in mislim, da sem pravi kandidat za to službo«.

Večkrat sem že slišala, da kako zdaj, ko sem zaključila s študijem, a sedaj bom postala pa Ljubljančanka? Moj odgovor se je vedno glasil, da bom pač tam, kjer bo služba. Menim namreč, da pri prvi službi pač ne moreš preveč izbirat, da sedaj pa ne boš delal tam, ker to ni tvoja idealna služba, ker ni v tem in tem mestu ali pa ker to ni v smeri, v kateri si ti želiš delat. Sama na to gledam nekoliko drugače. To, da dobiš službo v kakšni drugi smeri, kot je tvoja idealna služba, bi moral jemati kot razvojno priložnost, kot možnost, da se razvijaš, tako na osebnem kot tudi na strokovnem področju. Ja, bom v Ljubljani, ali v Celju, ali pa tudi v Kopru, če bom tam dobila službo. In če v prvi priložnosti dobim delo, ki je nekoliko drugačno od mojega idealnega področja, bom z veseljem sprejela to priložnost. Ne samo, ker je služba služba in ti omogoča preživetje, ampak tudi zato, ker si bom tako razširila obzorja, dobila nova znanja in dragocene izkušnje. Ker bom s tem razvijala sebe kot strokovnega sodelavca, pa tudi sebe kot osebo.

Če si nekaj res želiš, si prizadevaš, da to dosežeš, četudi je treba kdaj stopiti korak nazaj in narediti ovinek, da lahko greš potem dva koraka naprej in dosežeš svoj cilj.

naraščanje

Kaj pa vi? Kakšna je bila vaša prva služba? Ste se prilagodili trgu in vzeli ponujeno ter se skozi različne priložnosti razvijali? Kako se predstavljate, kadar urejate zasebne stvari? Se predstavite z nazivom in podjetjem ali samo z imenom in priimkom? Če se predstavite z nazivom in podjetjem, kaj vam to pomeni? S tem izkazujete pripadnost podjetju ali pa samo predpostavljate, da boste tako več dosegli? Vas moti, da se nekateri vedno in povsod predstavljajo z nazivom, ki ga imajo?

Advertisements

One thought on “Kaj smo, kadar ne delamo in kako priti do idealnega delovnega mesta?

  1. Pingback: Kaj smo, kadar ne delamo in kako priti do idealnega delovnega mesta | Veliki-majhni koraki v svet

Komentarji so zaprti.