Etika

Vinjenost na delovnem mestu – kaj lahko stori delodajalec?

Piše: Anita Lulić

Delodajalčev pooblaščenec za področje varstva pri delu je z alkotestom ugotovil, da je bil delavec ob prihodu oziroma na delu dvakrat pod vplivom alkohola – v obeh primerih mu je prepovedal opravljanje oziroma nadaljevanje dela.

Vprašanje vinjenosti delavcev na delovnem mestu, njeno ugotavljanje ter izrek zakonitih posledic, so zgolj trije sklopi problemov, s katerimi se delodajalci v praksi pogosto soočajo, tega problema pa se lotevajo dokaj različno. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu je v domeni delodajalca, delavec pa je dolžan izpolnjevati pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec ima pravico sprejemati splošne akte, s katerimi določi organizacijo dela ali obveznosti, ki jih delavci morajo poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti. Izhajajoč iz zapisanega bi lahko zaključili, da ima delodajalec s svojimi splošnimi akti možnost normativno urediti vprašanje vinjenosti na delovnem mestu, njenega ugotavljanja in tudi sankcioniranja.
Vsekakor je vinjenost področje, kjer so še danes primerni tudi disciplinski postopki, vključno s sistemom disciplinskih sankcij. Seveda pa uvedba disciplinskega postopka delavca nikakor ne ekskulpira kršitev pogodbenih in tudi drugih obveznosti. To lahko rezultira tudi v odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
V konkretnem primeru je delodajalec ravnal pravilno, ko je vinjenemu delavcu prepovedal opravljanje ali nadaljevanje dela. Za tak ukrep bi delodajalec lahko imel podlago v svojem splošnem aktu, morda pa celo v splošni dolžnosti zagotavljanja varnih delovnih razmer. Seveda to avtomatično pomeni nižje plačilo za delo, saj se plača oziroma njeno nadomestilo določa le za opravičene odsotnosti, o čemer v tem primeru ne moremo govoriti.

Kako postopati? Ob upoštevanju načela varstva zaposlitve, ki zahteva njeno prenehanje kot skrajnje sredstvo, bi v konkretnem primeru bilo primerno najprej speljati disciplinski postopek. V primerih, ko pa to ne bo zadoščalo, so vsekakor na mestu tako redne odpovedi iz krivdnega razloga kot tudi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Več o tem si lahko preberete v članku:

Tičar, Luka – Vinjenost na delovnem mestu – postopek pri delodajalcu, Pravna praksa.- Letn. 23, št. 27 (26. avg. 2004), str. 16

 ______________________________________________________________________________________________________

anita.luličAnita Lulić

Anita je študentka Pravne fakultete v Ljubljani, ki jo zanima predvsem gospodarstvo in korporacije. Kot zaprisežena športnica ravno tako sodeluje pri projektih s področja prava in športa. Prosti čas preživlja aktivno v družbi prijateljev. Rada prebere tudi knjige s psihološko tematiko. Pri ljudeh ceni odkritost, dobrosrčnost, zanesljivost, humor in pozitivo.

 

 

 

Advertisements