Lastnosti trga dela / Podjetništvo, samozaposlitev

Lahko z gotovostjo napovemo negotovost na trgu dela?

Kot svež samostojni podjetnik sem se zadnje čase v večji meri posvečal vprašanju, kaj samostojni podjetnik sploh pomeni v trenutni situaciji na trgu dela. Ob raziskovanju tega vprašanja sem prišel do nekaj zaskrbljujočih zaključkov in močne polarnosti v dojemanju podjetništva s stališča različnih družbenih skupin. Poleg lastnih izkušenj, seveda.

V Sloveniji nekaj zadnjih let opažamo trend rasti števila samostojnih podjetnikov:

31.3.2012: 77759   (Borštnik, M. 2012)

31.12.2013: 78760   (Ajpes, 2015/1)

31.3.2015: 82361 (Ajpes, 2015/2)

Videti je, kot da je samostojno podjetništvo postalo priljubljena izbira za marsikaterega posameznika. Tu pa še niso razvidni razlogi, zakaj se nekdo odloča za podjetniško pot. Na podjetniških delavnicah smo spoznali, da obstajata le dva razloga za začetek samostojne podjetniške poti: priložnost ali pa nuja. Globok poklon vsem samostojnim podjetnikom, ki so se odločili za podjetništvo, ker so zaznali priložnost na trgu dela. Takih podjetnikov potrebujemo čim več. Kaj pa tisti, ki so se odločili za podjetništvo, ker niso imeli druge izbire, torej iz nuje? Poglejmo si njihovo situacijo nekoliko podrobneje:

International Labour Organization (ILO) v svoji publikaciji (ILO, 2015) opozarja, da je globalno moč opaziti močan porast prekarnih oblik dela. Da si lažje predstavljamo, kaj pomeni beseda prekaren, jo izpeljimo iz latinskega izvora pridevnika precarius:  izprošeno, priberačeno, po milosti pridobljeno in odvisno od volje drugega ali okoliščin. Nič kaj optimističen opis. Poglejmo si položaj slovenskih samostojnih podjetnikov v letu 2013:

Neto dohodki vseh s. p.-jev skupaj v letu 2013 so po podatkih Ajpesa namreč znašali 319.680.000 evrov, kar pomeni, da je imel posamezni podjetnik na mesec povprečno 380 evrov neto dohodka, kar je daleč od povprečne neto plače, ki je decembra znašala 1021 evrov in daleč od 54 odstotkov te plače, kar predstavlja osnovo za izračun prispevkov. (Kariž, Ž., 2015)

Ta položaj odslikava nemoč velikega dela samostojnih podjetnikov, da bi s svojim delom zaslužili dovolj sredstev za preživetje. Iz doslej videnega se lahko sklepa, da je trenutni status samostojnega podjetništva v Sloveniji dosegel (ali bolje rečeno padel na) nivo prekarnega dela. Dela, ki prinaša negotovost v preživetju, nestabilnost in stalno skrb in stres, kako bo jutri.

Trenutni globalni trendi, politični establishment in vsa poslovno/podjetniška podporna organizacija častijo podjetniški način razmišljanja in delovanja, ter spodbujajo start-upovsko kulturo. Ta predvideva fokusirano, zagrizeno trdo delo, brez obljube uspeha in nagrade in z odložitvijo poplačila na prihodnost. Odstotek uspešnih, vložku energije, časa, zdravja navkljub, je nizek. Henry Blodget navaja ustanovitelja Y Combinator (priznana šola startupa), da le 0,4% start-upom, ki zaprosijo za sodelovanje z njimi, uspe v poslu ustvariti preko 40 mio $ vredno podjetje.

Tudi politična in gospodarska pobuda vodi v smer, kjer naj posameznik prevzema čim več tveganja na lastne rame, postane naj kar najbolj prilagodljiv, čim bolj produktiven in zanesljiv, s svojim delom naj prinaša kar najvišjo dodano vrednost. Kako je ta dodana vrednost cenjena s strani naročnika/poslovnega partnerja/zaposlovalca? Glede na zahteve po brezplačnih pripravništvih, raznih akcijah Zavoda za zaposlovanje, kjer delodajalcem sofinancirajo nove zaposlitve, preizkusnih obdobjih s plačilom za “sok in sendvič”, zelo nizko, ne glede na zahtevnost delovnega mesta. To velja še posebej za visoko izobražene iskalce prve zaposlitve, pri katerih delodajalec ni več pripravljen prevzemati finančnega tveganja za uvajanje novozaposlenega.

Zato postaja za delodajalce sodelovanje s samostojnimi podjetniki toliko bolj privlačno. Ker kar največ tveganja prevzame samostojni podjetnik. Kako se skrbi in negotovost, ki jo prinaša tveganje popolne odvisnosti od volje delodajalcev odraža na zdravju samostojnih podjetnikov?

v Delovem članku (Zabukovec, M., 2015) Mojca Dodič-Fikfak pravi: “Na pohodu so depresija, anksioznost ter trpinčenje in stres na delovnem mestu. Glede izgorelosti strokovnjaki še ne vedo natančno, ali ima podlago v človekovem telesu ali gre dejansko za depresijo, izraženo v popolni nemoči”.

“Pogoste so tudi psihosomatske motnje in bolezni, ki pa jih je težko izmeriti, saj psihe ni mogoče ločiti od telesa. »Če si hudo duševno bolan ali samo trpiš – si žalosten, nemiren, vse noči razpravljaš s seboj, kje boš v službi; ko ti dokazujejo, da si nesposoben za delo in te nihče noče zaposliti – ne spiš. Nespečnost pa za seboj vleče kup simptomov: bolečine v želodcu, pogoste glavobole, nenadno hitro bitje in preskakovanje srca, povišan krvni pritisk in sladkor.

Da finančna negotovost samostojnih podjetnikov ni le izmišljen bav-bav in da je tudi visoko strokovno delo vedno manj cenjeno, uprizarja  tudi nedavna izjava enega od prijateljev arhitektov, ki je pred dvema letoma odprl samostojno podjetniško dejavnost. In je bil vesel dejstva, da je v teh dveh letih skupno posloval na pozitivni ničli – ter tako obstal. Tudi sam se zamislim ob ponudbi delodajalcev na področju upravljanja s človeškimi viri, ko ponudijo sodelovanje za polni delovni čas, kjer bi mi ob plačilu prispevkov in odštetih stroških prevozov in malice ostala neto minimalna plača.

Zato toliko bolj podpiram pobudo ILO (ILO, 2015) o spodobnem delu (decent work), ki bi vsakemu delavcu nudilo osnovno socialno varnost, stabilnost in s tem možnosti za zdravo, polno in dostojno življenje. Šele v teh pogojih občutka varnosti in gotovosti lahko razvijemo produktivnost in kreativnost, ki vodijo do odličnih idej, visoke dodane vrednosti, ter psihofizične moči za njihovo uresničitev.

Da pa pridemo do te točke, pa bo potrebno opraviti mentalni preskok iz tekmovalne in izkoriščevalne v sodelovalno in solidarno družbo.

Več o tem si lahko preberete v:

Ajpes (2015/1): Dostop na: http://www.ajpes.si/registri/poslovni_register/porocila/zivljenjska_doba?id=1229

Ajpes (2015/2): Dostop na: http://www.ajpes.si/registri/poslovni_register/porocila/zadnje_porocilo

Borštnik, M. (2012): Odgovor strokovnjaka: koliko podjetij je v Sloveniji? Dostop na: http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/odgovor-strokovnjaka-koliko-podjetij-je-v-sloveniji

ILO (2015): dostop na: http://www.ilo.org/empelm/areas/employment-trends/facet/lang–en/index.htm?facetcriteria=TYP=Publication&facetdynlist=UWCMS_138422

ILO (2015): dostop na: http://www.ilo.org/integration/themes/dw_mainstreaming/lang–en/index.htm

Kariž, Ž. (2015). Za samostojne podjetnike bo še težje. Svet24. dostop:  http://svet24.si/clanek/novice/gospodarstvo/54ec39d3a6991/za-samostojne-podjetnike-bo-se-tezje

Zabukovec, M. (2015). Nihče ni varen. Delo, dostop:http://www.delo.si/mnenja/komentarji/nihce-ni-varen.html

________________________________________________________________________________

Aleš Pogačnik

Aleša, univ. dportret3-web-variantaipl. psih., zanima malo morje stvari, vsem pa je skupna želja, kako v človeku prebuditi vse potenciale, ki jih ima, da si svoje življenje naredi čim lepše. Seveda toliko bolje, če pri tem polepša kak trenutek še komu drugemu. Verjame v celostne rešitve, zato poskuša združevati različne poglede na človeka, tako psihološke, kot ekonomske, gospodarske, duhovne, in še kaj bi lahko našli.

Advertisements