Piše: Ivan Jakoljević

Danes redko kdo nima mobilnega telefona, do interneta je možno dostopati praktično povsod in preverjanje neke informacije je po navadi oddaljeno le nekaj klikov. Z razvojem je tehnologija zavzela skoraj vsa področja človekovega bivanja in jih korenito spremenila. Pri tem delo ni nobena izjema in marsikatero delovno mesto pravzaprav  ne more obstajati brez računalnika, mobilnega telefona in sorodnih naprav. Te naj bi zaposlenemu služile k hitrejšemu opravljanju dela, večji delovni produktivnosti in uspešnosti. Toda tehnologija s seboj prinaša tudi določene pasti in lahko prispeva k pojavljanju kontraproduktivnega vedenja na delovnem mestu. Kaj to pravzaprav pomeni? Preprosto, da ljudje v delovnem času ne opravljajo delovnih obveznosti.

Spletno postopanje, kaj je to….

Uporabo računalnika, interneta ali mobilne tehnologije na delovnem mestu v osebne namene imenujemo spletno postopanje. V angleškem jeziku se uporablja več različnih pojmov: cyberloafing, cyberslacking in pa goldbricking. Oblike spletnega postopanja so si med seboj zelo različne. Od pisanja osebne e-pošte, spletnega nakupovanja, pisanja blogov, igranja iger, pisanja sporočil, pa vse do brskanja po spletu in celo pornografije.

Kaj pa napoveduje možnost pojavljanja spletnega postopanja?

Smiselno se je vprašati, kako pravzaprav prepoznati rizične dejavnike pojavljanja spletnega postopanja. Med najmočnejše napovednike spletnega postopanja spadajo lastne navade spletnega vedenja, se pravi, v kolikšni meri posameznik v prostem času uporablja internet in v kolikšni meri je to avtomatizirano. Pogosteje se tudi pojavlja pri tistih posameznikih, ki so za delo nizko motivirani in jim tehnologija pravzaprav predstavlja izhod iz nezadovoljstva na delovnem mestu. K pojavu spletnega postopanja lahko prispevajo tudi značilnosti samega delovnega okolja. S tega vidika je pomembno predvsem to, kako zaposleni zaznavajo pravičnost na delovnem mestu. Tisti, ki zaznavajo, da se jim nalaga preveč delovnih obveznosti ali so premalo plačani za svoje delo, pogosteje uporabljajo internet v osebne namene, kot povračilo za kar so prikrajšani.

Kakšne posledice prinaša spletno postopanje za delodajalca?

Negativna plat spletnega postopanja je očitna: zmanjšuje delovno produktivnost in s tem vpliva na pozitivno, učinkovito poslovanje organizacij. Ocene, v kolikšni meri so organizacije zaradi takšnega vedenja oškodovane, so si različne. Nekatere poročajo o 50 milijardah dolarjev letno, druge pa navajajo celo znesek nad 150 milijardami dolarjev.

Kaj lahko stori organizacija…

Organizacije se pogosto zavedajo slabosti, ki jih prinaša dostop do interneta in tehnoloških pripomočkov v njihovih delovnih okoljih in se skušajo z njimi spoprijemati. Pogost ukrep je omejen dostop do spleta, kar pomeni, da so določene (na splošno pogosto obiskane) spletne strani nedosegljive za zaposlene, s čimer jim pravzaprav preprečijo kontraproduktivno vedenje. S postopki preprečevanja spletnega postopanja gremo lahko vedno dlje in stremimo k čim manjši kontraproduktivnosti, a lahko  hitro trčimo na etične dileme, ki jih prinaša nadzor nad delom zaposlenih in vpogledom v njihovo vedenje na delovnem mestu.

Sam menim, da spletnega postopanja,  v organizacijah, v katerih je delo s pomočjo tehnologije ključnega pomena, ne moremo nikoli povsem preprečiti. Lahko pa ga z ustreznimi ukrepi zmanjšamo v veliki meri. Smiselno je začeti že pri selekcijskih postopkih. Če izbiramo kandidata za delovno mestu, pri katerem je zaposleni veliko v stiku s tehnologijo, je potrebno upoštevati njegove osebnostne lastnosti. Obstajajo raziskave (npr. O’Neill, Hambley in Bercovich, 2014), ki ugotavljajo s katerimi osebnostnimi lastnostmi se spletno postopanje povezuje. Z ustreznim upoštevanjem pri izboru kandidata tako lahko poskrbimo, da bomo izbrali kandidata, pri katerem se bo neustrezno vedenje redkeje pojavljalo.

Ključne ukrepe pa vidim predvsem na organizacijski ravni. S tem, da se izoblikuje organizacijsko kulturo v smeri, ki jo zaposleni zaznavajo kot pravično. Da se oblikuje delovno okolje, ki nudi optimalne pogoje za delo, zaposlenemu smiselno razporeja delovne obveznosti in ga za opravljanje dela tudi ustrezno nagrajuje. Gre za stvari, ki se jih gradi počasi in postopoma, ter zahtevajo doslednost in potrpežljivost. Te pa vodijo v zmanjšanje spletnega postopanja in izognitev vseh njegovih nevarnih negativnih posledic.

Obrnimo razmišljanje na glavo. Poiščimo pozitivne strani spletnega postopanja.

Kljub negativnem prizvoku, slabim učinkom in moralnim zadržkom, ima  spletno postopanje v kratkih časovnih intervalih tudi doprinos za zaposlene, saj jim je v pomoč pri zmanjševanju monotonosti dela, spoprijemanju s stresom ter prispeva k večjemu zadovoljstvu z delom. Nekateri delavci celo poročajo, da jim aktivnosti kot je npr. branje e-pošte pripomore k večji delovni  produktivnosti.  Tako lahko z ustreznimi ukrepi, ki preprečijo pretirano spletno postopanje, a vseeno dopuščajo določeno stopnjo svobodne uporabe tehnologije, pripomoremo k optimalnim delovnim pogojem.

Uporabno branje:

O’Neill, T.A., Hambley, L.A. in Bercovich, A. (2014). Prediction of cyberslacking when employees are working away from the office. Computer in Human Behavior, 34 (2014), 291 – 298