Piše: Sanja Sever, Taktika Plus d.o.o.

Postavite se v kožo novozaposlenega, ki se vam pridruži v delovnem timu. Ste si kdaj postavili vprašanje, kaj bi na njegovem mestu potrebovali? Vodenje? Usmerjanje? Strokovno oporo? Razumevanje? Prilagajanje? Upoštevanje? Mentoriranje? Morda bi se našlo še kaj, vendar v praksi ta odnos med novozaposlenim in vodjo (mentorjem) poteka v različnih oblikah.

Nekatera delovna mesta omogočajo bolj sistematične in organizirane oblike mentoriranja, kjer mentor po izdelanem načrtu uvaja svojega mentoriranca na številnih področjih. V začetnem obdobju »medenih tednov«, ko se novozaposlenemu zdi vse tako novo, sveže in brez napak, je mentor tisti, ki mu čim bolj realno predstavi delovne naloge, kulturo, poslanstvo in vizijo podjetja, pa tudi formalne in neformalne vzorce vedenja.

Predstavljajte si, da se v ponedeljek zjutraj ob 8:00 znajdete v novi pisarni, za novo mizo in novim računalnikom, ki ima naložen popolnoma drugače delujoč operacijski sistem. Obenem ne poznate nikogar, šefa prvi teden ni, saj je na dopustu, vi pa imate občutek, da tavate v temi. Sodelavec, ki vam sedi nasproti, pa se vam niti predstavil ni, le redki so z vami spregovorili besedo ali dve.

Prikazana je sicer zelo skrajna, skorajda filmska situacija, kjer se ne izvaja sistematičnega mentoriranja. V tem primeru bi bilo za novozaposlenega dobro, da bi pobudo za njegovo uvajanje v novo delovno okolje prevzeli ravno sodelavci. Ti imajo vidnejšo vlogo predvsem v bolj neformalnih začetnih uvajanjih, ko nadrejeni zaradi pomanjkanja časa, odsotnosti ali pa nezanimanja, ne mentorira »prišleka«.

Novo delovno mesto je po svoje lahko tudi stresno, saj posameznik še nima utrjene strukture, ki bi mu dajala občutek varnosti: tako socialne kot tudi psihološke. Mentor in sodelavci so tisti, ki takšnemu posamezniku posredujejo znanja, postopke, pričakovanja, napisana in nenapisana pravila, smernice, standarde, nasvete in še marsikaj drugega. Nobeno delovno mesto z vsemi svojimi zahtevami ni izvzeto iz socialnega konteksta, zato je dobro, da ima delovna organizacija v osnovi optimalno organizacijsko ozračje med vsemi zaposlenimi, jasno nakazano kulturo, kot tudi produktivno organizacijsko energijo.

Takšni zaposleni potrebujejo mentorsko usmerjanje in sodelovanje ravno za to, da si oblikujejo jasne, trdne in vsebinsko ustrezne miselne koncepte o delu in svoji delovni vlogi. Navsezadnje mu ravno to daje občutek stabilnosti in varnosti.

Vsakdo se je na svoji poklicni poti znašel v novi službi, prvi dan, brez najmanjše ideje o tem, kaj ga čaka. Vsi imamo to izkušnjo, zato naslednjič, ko boste zjutraj v pisarni zagledali novega sodelavca, ne pozabite, da je največja moč dobrih delovnih organizacij ravno v prostem prenosu znanja in vseh informacij za nemoteno delo. Pa četudi se samo poimensko predstavite in novemu sodelavcu poveste, kje je avtomat za kavo.