Letošnje indijansko poletje je bila zame res prava miselna »bomba«. Prvič po 14-ih letih sem se odločila, da si vzamem prosto – nobenega študentskega dela, nobenega dela za magistrsko, za nekdanjo službo… zgolj odklop. Tako so se poceni počitnice v južni Dalmaciji in nekoliko tvegano popotovanje v severni Afriki izkazale za pravo katarzo.
Priznam, da je bilo težko se zavezati obljubi, da niti ne zaženem svojega prenosnika in da vso službeno e-pošto preusmerim v predal »zdaj nepomembno«. Ko nenehno delaš zavzeto, vestno, želiš zadovoljiti vse delovne zahteve in greš velikokrat preko svojih meja, se tudi lastne energetske zaloge počasi postopoma izčrpajo in postaneš zgolj nekakšna lupina samega sebe. Po izobrazbi in bodočem poklicu sem resda psihologinja, vendar vseh teh nasvetov o obvladovanju stresa, jemanju počitka po delu in skrbi zase nisem vzela preveč resno. Zato sem bila med dopustom še bolj utrujena, brez tiste svoje prave življenjske energije, ki jo poznajo moji najbližji. Predvsem pa so se spremembe začele dogajati na miselni ravni. Začela sem iskati smisel tedanje poklicne usmeritve. Vsak dan sem si postavljala eno in isto vprašanje, če si sploh želim biti kadrovik, organizacijski psiholog. Iskanje smisla v opravljajočem delu ali poklicu ni tako poredka tema v organizacijski psihologiji, saj se z njo raziskovalci ukvarjajo že od 70. let prejšnjega stoletja. Smisel za delo naj bi bil povezan tudi s posameznikovimi vrednotami, kot stvar osebne presoje. Če se ideološka naravnanost podjetja ne ujema z vrednotami posameznika, nastane močna vrzel zaradi katere ti delo ne nudi osebnega zadovoljstva, da o dušnem miru niti ne govorim.
Ko je bilo dopusta naenkrat konec, so se pričeli pojavljati trenutki tesnobe in neodločenosti za nadaljnje načrte. Povratka na delovno mesto se nisem veselila, mučila me je negativna predstava o prihodnosti in preprosto sem obtičala v meni neprijaznem svetu. Prvi podopustniški obisk pri moji psihoterapevtki pa mi je končno odprl drugačen pogled. Naj vam zaupam, kaj mi je »naredila«:
»Predstavljaj si, da si stara 100 let in na smrtni postelji. Ostala ti je samo še dragocena minuta življenja na tem svetu, medtem ko te tvoja praprapravnukinja vpraša: ‘Preden umreš, mi svetuj, kaj naj naredim s svojim življenjem.’ Premisli, kaj bi ji odgovorila.« Ko ji po tehtnem premisleku odgovorim, jo iz lastne radovednosti nadalje vprašam, čemu služi ta vizualizacija. Preprosto mi odgovori naslednje: »Draga moja, to je nasvet sami sebi. Če ne živiš tega, kar si pravzaprav svetovala svoji namišljeni oddaljeni vnukinji, potem živiš v veliki laži in zato ne udejanjiš vseh svojih potencialov, ki jih imaš.«
Po najinem srečanju se je marsikaj spremenilo. Zadevo sem prespala, naslednji dan pa brez zadržkov spisala svojo odpoved. Postavila sem okvir svojega življenjskega kamna, svoje osnove in v skladu s tem tudi poklicne preference. Spoznala sem, da na podlagi ene praktične izkušnje v tej branži psihologije, še ne smem obupati. Zakaj? Delovna mesta so različna, kolektivi še bolj, poslanstvo pa ostaja enako: združevati lastno kariero s svojimi željami in strastjo.
Zadnje leto je bilo pestro, izkustveno, predvsem pa odličen učni poligon za nekoga, ki še kuje svojo pot. Tako sem besedo »morati« ščasoma nadomestila z besedo »lahko« in si tako odprla vrata neskončnih možnosti. Zdravje in mentalno počutje se je popravilo, moje telo je spet moja opora, vsak dan pa je preprosto drugačen in boljši.
Pred mano so novi izzivi: novo okolje, novi sodelavci, nov svež začetek. Posledično tudi urednikovanje tega čudovitega in edinstvenega spletnega portala prevzemajo novi nadebudni študentie. Želim si, da bi še naprej prebirali tukajšnje vsebine, pa tudi sodelovali. Če ne aktivno z lastnimi prispevki, pa vsaj aktivno pri sebi – pri svojih razmišljanjih, pri svojih »klikih« v glavah. Brez obzira na to, ali ste delavec, pomočnik vodje, vodja ali zgolj študent, ki se še »išče« v tem svetu poklicnih priložnosti. Za vsakogar se nekaj najde, samo poskusiti je treba.
Sanja Sever, diplomirana psihologinja (UN), nekdanja sourednica spletnega portala psihologijadela.com